Page 23 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 23
Koncepti in teorije v mednarodnem zgodovinopisju (1966–2012)
oblike industrije nasploh. Koristnost tako razumljenega pojma je dvomlji-
va, ker dopušča preveč poljubno presojanje o oblikah in krajih produkcije,
ki so mišljeni s tovrstno rabo izraza. Po drugi strani ortodoksnejše branje
protoindustrijo še naprej razume kot pojem, ki se uporablja za razpršene
oblike industrijske proizvodnje na podeželju, ki jih usklajuje trgovec – pod-
jetnik, in je usmerjena v izvoz.⁴
Glede na temo te knjige pa je vendarle smiselno poudariti vsaj tri po-
zitivne vidike koncepta protoindustrije s perspektive integrirane kmečke
ekonomije. Prvič, obsežna znanstvena literatura na temo protoindustrije
je v nekaj desetletjih zbrala veliko dokazov, ki neizpodbitno pričajo o tem,
kako je bilo pridobivanje dohodkov od dejavnosti iz sekundarnega sektorja
razširjen pojav med kmečkim prebivalstvom v Evropi tako v predindustrij-
ski dobi kot v času moderne industrializacije.
Drugič, z uvedbo koncepta protoindustrije razmerje med kmetijstvom
in industrijo v sklopu zgodovine razvoja ne more biti nikoli več enako kot
pred tem, kot je nakazal že Poni. Medtem ko so dotedanji zgodovinarji ra-
zvoja kmetijstvo obravnavali v podrejeni vlogi v procesu industrializacije
(kot vir kapitala, živil in poceni delovne sile ter trg za industrijske izdelke),
protoindustrijski model razkriva »podeželske in agrarne regije, ki proizva-
jajo industrijsko blago za svetovni trg«. Gre za zelo pomembno in izvirno
»epistemološko spremembo«, po kateri podeželje in kmetijstvo nista več
»zunanji« sektor industrijskega razvoja (Poni 1983, 8).
V svoji »bilanci«, ki jo je napisal ob izteku 20. stoletja, je tudi eden iz-
med prvotnih avtorjev zgodnje teorije protoindustrije, Schlumbohm, sle-
dnjo označil kot enega njenih glavnih ciljev – »v gospodarsko in družbeno
zgodovino uvesti novo pristop, ki bi presegel prelom med dotlej ločenimi
polji raziskovanja.« Nova »integrirana raziskovalna strategija« je imela za
cilj »združiti industrijsko in agrarno zgodovino, jima dodati zgodovinsko
demografijo ter zgodovino gospodinjstva in družine ter vključiti tudi zgo-
dovino vsakdanje kulture in razvoja institucij«. Lahko se strinjamo z njim,
da se je to »teoretično predvidevanje izkazalo za izjemno plodno« (Schlum-
bohm 1996, 12–13).
Tretjič, pomembno je, da je Mendels v protoindustrijski model vključil
kombinacijo kmečkega dela in dohodka iz industrijskih dejavnosti s tistim
iz lastne kmetijske pridelave ter iz mezdnega dela v kmetijstvu (vključno
s sezonskim). S tem je vzpostavil sistemsko povezavo med kmetijsko in
industrijsko razsežnostjo kmečkega ekonomije, ki se izkaže kot sistem, se-
⁴ Primeri novejšega razumevanja protoindustrije v Ogilvie in Cerman (1996a).
21
oblike industrije nasploh. Koristnost tako razumljenega pojma je dvomlji-
va, ker dopušča preveč poljubno presojanje o oblikah in krajih produkcije,
ki so mišljeni s tovrstno rabo izraza. Po drugi strani ortodoksnejše branje
protoindustrijo še naprej razume kot pojem, ki se uporablja za razpršene
oblike industrijske proizvodnje na podeželju, ki jih usklajuje trgovec – pod-
jetnik, in je usmerjena v izvoz.⁴
Glede na temo te knjige pa je vendarle smiselno poudariti vsaj tri po-
zitivne vidike koncepta protoindustrije s perspektive integrirane kmečke
ekonomije. Prvič, obsežna znanstvena literatura na temo protoindustrije
je v nekaj desetletjih zbrala veliko dokazov, ki neizpodbitno pričajo o tem,
kako je bilo pridobivanje dohodkov od dejavnosti iz sekundarnega sektorja
razširjen pojav med kmečkim prebivalstvom v Evropi tako v predindustrij-
ski dobi kot v času moderne industrializacije.
Drugič, z uvedbo koncepta protoindustrije razmerje med kmetijstvom
in industrijo v sklopu zgodovine razvoja ne more biti nikoli več enako kot
pred tem, kot je nakazal že Poni. Medtem ko so dotedanji zgodovinarji ra-
zvoja kmetijstvo obravnavali v podrejeni vlogi v procesu industrializacije
(kot vir kapitala, živil in poceni delovne sile ter trg za industrijske izdelke),
protoindustrijski model razkriva »podeželske in agrarne regije, ki proizva-
jajo industrijsko blago za svetovni trg«. Gre za zelo pomembno in izvirno
»epistemološko spremembo«, po kateri podeželje in kmetijstvo nista več
»zunanji« sektor industrijskega razvoja (Poni 1983, 8).
V svoji »bilanci«, ki jo je napisal ob izteku 20. stoletja, je tudi eden iz-
med prvotnih avtorjev zgodnje teorije protoindustrije, Schlumbohm, sle-
dnjo označil kot enega njenih glavnih ciljev – »v gospodarsko in družbeno
zgodovino uvesti novo pristop, ki bi presegel prelom med dotlej ločenimi
polji raziskovanja.« Nova »integrirana raziskovalna strategija« je imela za
cilj »združiti industrijsko in agrarno zgodovino, jima dodati zgodovinsko
demografijo ter zgodovino gospodinjstva in družine ter vključiti tudi zgo-
dovino vsakdanje kulture in razvoja institucij«. Lahko se strinjamo z njim,
da se je to »teoretično predvidevanje izkazalo za izjemno plodno« (Schlum-
bohm 1996, 12–13).
Tretjič, pomembno je, da je Mendels v protoindustrijski model vključil
kombinacijo kmečkega dela in dohodka iz industrijskih dejavnosti s tistim
iz lastne kmetijske pridelave ter iz mezdnega dela v kmetijstvu (vključno
s sezonskim). S tem je vzpostavil sistemsko povezavo med kmetijsko in
industrijsko razsežnostjo kmečkega ekonomije, ki se izkaže kot sistem, se-
⁴ Primeri novejšega razumevanja protoindustrije v Ogilvie in Cerman (1996a).
21
