Page 24 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 24
ksander Panjek
stavljen iz različnih dejavnosti in oblik dela, ki se nanašajo na primarni in
sekundarni sektor. Poleg tega je priznal, da so bile »podeželske industrije«
v Evropi zelo razširjene, čeprav niso imele lastnosti, zaradi katerih bi se
prilegale njegovi protoindustrijski teoriji.
Kljub temu pa protoindustrija ni najuporabnejše konceptualno orodje, s
katerim bi lahko razvozlali kmečko ekonomijo, saj se osredotoča le na en
gospodarski sektor, in sicer sekundarni. Interes protoindustrije za kmečke
ljudi je, navkljub drugačnemu videzu, zgolj instrumentalen. To je razvidno
že iz besed, izbranih za poimenovanje modela. Čeprav so njeno delovno silo
sestavljale množice kmetov po vsej Evropi, je protoindustrija dobila ime po
industriji, njeni dve organizacijski različici pa po kupcu (nem. Kaufsystem)
in po dobavitelju (nem. Verlagssystem), torej po trgovcu in podjetniku.
Pluriaktivnost: kmetje med srpi in kladivi
Čeprav je protoindustrija podeželje in kmete vključila v zgodovino razvo-
ja v novi luči ter vlogi in opozorila na kombiniranje kmečkega dohodka iz
primarnega ter sekundarnega sektorja, so jo pobudniki novega koncepta,
imenovanega »pluriaktivnost«, kritizirali ravno zaradi tega, ker ni obsega-
la kmečke ekonomije v celoti. Koncept pluriaktivnosti se je pojavil v istem
času, kot se je Mendels trudil bolje razjasniti in uveljaviti svoj model pro-
toindustrije.
Izraz pluriaktivnost izvira iz Francije in zdi se, da so ga prvič uporabili na
letni konferenci francoskih »ruralistov« z naslovom Pluriaktivnost kmeč-
kih družin (»La pluriactivité dans les familles agricoles«) leta 1981 (Hub-
scher 1988, 9, 16). Na njej so sodelovali ekonomski zgodovinarji, sociologi
in antropologi, pri čemer je pomenljiva njihova izhodiščna ugotovitev, da
je pluriaktivnost pojav, ki je prisoten na »sodobnih« kmetijah druge polo-
vice 20. stoletja in je hkrati »globoko zasidran« v zgodovini (Pingaud 1981,
113). Kot je zapisal Ronald Hubscher v prvem stavku svojega uvoda v zbir-
ko študij Med srpi in kladivi, je »pluriaktivnost na francoskem podeželju
trajno in strukturno dejstvo« (1988, 7).
Hubscher je veliko prispeval k oblikovanju definicije pluriaktivnosti.
Koncept je bil že ob svojem nastanku programsko širše zastavljen kot pro-
toindustrija, imel pa je tudi polemično noto do starejših zgodovinarjev
podeželja (1988, 7):
Delo na domu, v delavnici ali tovarni, družinski poglavar, ki se iz-
menjuje med kmetijskim in sekundarnim ali terciarnim sektorjem,
hišne pomočnice, ki opravljajo dragoceno dodatno dejavnost – to so
22
stavljen iz različnih dejavnosti in oblik dela, ki se nanašajo na primarni in
sekundarni sektor. Poleg tega je priznal, da so bile »podeželske industrije«
v Evropi zelo razširjene, čeprav niso imele lastnosti, zaradi katerih bi se
prilegale njegovi protoindustrijski teoriji.
Kljub temu pa protoindustrija ni najuporabnejše konceptualno orodje, s
katerim bi lahko razvozlali kmečko ekonomijo, saj se osredotoča le na en
gospodarski sektor, in sicer sekundarni. Interes protoindustrije za kmečke
ljudi je, navkljub drugačnemu videzu, zgolj instrumentalen. To je razvidno
že iz besed, izbranih za poimenovanje modela. Čeprav so njeno delovno silo
sestavljale množice kmetov po vsej Evropi, je protoindustrija dobila ime po
industriji, njeni dve organizacijski različici pa po kupcu (nem. Kaufsystem)
in po dobavitelju (nem. Verlagssystem), torej po trgovcu in podjetniku.
Pluriaktivnost: kmetje med srpi in kladivi
Čeprav je protoindustrija podeželje in kmete vključila v zgodovino razvo-
ja v novi luči ter vlogi in opozorila na kombiniranje kmečkega dohodka iz
primarnega ter sekundarnega sektorja, so jo pobudniki novega koncepta,
imenovanega »pluriaktivnost«, kritizirali ravno zaradi tega, ker ni obsega-
la kmečke ekonomije v celoti. Koncept pluriaktivnosti se je pojavil v istem
času, kot se je Mendels trudil bolje razjasniti in uveljaviti svoj model pro-
toindustrije.
Izraz pluriaktivnost izvira iz Francije in zdi se, da so ga prvič uporabili na
letni konferenci francoskih »ruralistov« z naslovom Pluriaktivnost kmeč-
kih družin (»La pluriactivité dans les familles agricoles«) leta 1981 (Hub-
scher 1988, 9, 16). Na njej so sodelovali ekonomski zgodovinarji, sociologi
in antropologi, pri čemer je pomenljiva njihova izhodiščna ugotovitev, da
je pluriaktivnost pojav, ki je prisoten na »sodobnih« kmetijah druge polo-
vice 20. stoletja in je hkrati »globoko zasidran« v zgodovini (Pingaud 1981,
113). Kot je zapisal Ronald Hubscher v prvem stavku svojega uvoda v zbir-
ko študij Med srpi in kladivi, je »pluriaktivnost na francoskem podeželju
trajno in strukturno dejstvo« (1988, 7).
Hubscher je veliko prispeval k oblikovanju definicije pluriaktivnosti.
Koncept je bil že ob svojem nastanku programsko širše zastavljen kot pro-
toindustrija, imel pa je tudi polemično noto do starejših zgodovinarjev
podeželja (1988, 7):
Delo na domu, v delavnici ali tovarni, družinski poglavar, ki se iz-
menjuje med kmetijskim in sekundarnim ali terciarnim sektorjem,
hišne pomočnice, ki opravljajo dragoceno dodatno dejavnost – to so
22
