Page 22 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 22
ksander Panjek
industrije ni nujno in povsod potekal skozi Gerschenkronove »velike sko-
ke« (angl. big spurt) – nasprotno, tako v industriji kot v kmetijstvu je razvoj
temeljil na proizvodnih enotah majhnega obsega in je bil hkrati dolgotra-
jen, saj se je odvijal skozi celo 19. stoletje. Protoindustrijo je bilo mogo-
če prilagoditi na način, da je ustrezala tej novi sliki razvoja. Tako ni bilo
več treba preverjati rezultatov protoindustrijskih oblik proizvodnje v obli-
ki nastanka centraliziranih obratov, obenem pa je bilo mogoče podaljšati
njihovo trajanje skozi celoten proces zgodnje industrializacije (Isaacson in
Magnusson 1987, 2–17). Toda za to je bilo treba opustiti večino teoretičnih
togosti Mendelsovega modela, ki so bile predmet kritik. To je pot, po ka-
teri sta šla Isaacson in Magnusson pri svojem delu o Švedski. Njuno izbiro
glede pojmovanja protoindustrije je smiselno navesti, ker sta se zelo do-
bro zavedala, kateri njeni elementi so bili najbolj izpostavljeni kritikam, a
še posebej, ker dobro predstavlja »fleksibilizacijo« koncepta (str. 15):
Za naš namen smo izbrali manj strogo definicijo protoindustrializa-
cije, kot jo je razdelal Mendels. Ko uporabljamo ta koncept, ne mi-
slimo samo na domačo industrijo, ki so jo izvajale revne družine, or-
ganizirano v obliki Verlagssystema ali Kaufsystema. Nanašava se na
širšo tradicijo obrtne in podeželske proizvodnje neagrarnega blaga
za oddaljeni trg, ki je potekala predvsem na podeželju, a tudi v urba-
nih središčih, pri čemer izključujeva centralizirane manufakture ali
»prototovarne« v lasti ali subvencionirane od države, velike železar-
ske industrije (bruk) na podeželju, ki so proizvajale surovo železo in
jeklo ter so bile večinoma v lasti bogatih trgovcev ali veleposestniške-
ga plemstva, kakor tudi proizvodnjo, ki so jo omejevali in ščitili cehi
v mestih.
Koncept protoindustrije v svoji prvotni obliki ni zdržal kritike, ker ga
empirično ni bilo mogoče potrditi. Kljub temu je zaživel samostojno življe-
nje, kajti s številnimi teoretizacijami in z različnimi načini uporabe je pri-
dobil na fleksibilnosti ter se znebil nekaterih izhodiščnih predpostavk, ki
so ga utesnjevale. Sčasoma v razlagah ni bilo več potrebno, da bi protoindu-
strija vodila v moderno industrializacijo, da bi temeljila na izvozno usmer-
jeni proizvodnji, da bi bila zakoreninjena v jedrnih družinah z zgodnjimi
porokami in s številnim naraščajem, da bi predstavljala obliko razpršene
proizvodnje, in niti ne, da bi se odvijala na podeželju. Na koncu se zdi, da
se danes izraz protoindustrija pogosto uporablja kot ohlapno ogrinjalo, ki
se prilega malodane vsemu, s čimer meji na sinonim za predindustrijske
20
industrije ni nujno in povsod potekal skozi Gerschenkronove »velike sko-
ke« (angl. big spurt) – nasprotno, tako v industriji kot v kmetijstvu je razvoj
temeljil na proizvodnih enotah majhnega obsega in je bil hkrati dolgotra-
jen, saj se je odvijal skozi celo 19. stoletje. Protoindustrijo je bilo mogo-
če prilagoditi na način, da je ustrezala tej novi sliki razvoja. Tako ni bilo
več treba preverjati rezultatov protoindustrijskih oblik proizvodnje v obli-
ki nastanka centraliziranih obratov, obenem pa je bilo mogoče podaljšati
njihovo trajanje skozi celoten proces zgodnje industrializacije (Isaacson in
Magnusson 1987, 2–17). Toda za to je bilo treba opustiti večino teoretičnih
togosti Mendelsovega modela, ki so bile predmet kritik. To je pot, po ka-
teri sta šla Isaacson in Magnusson pri svojem delu o Švedski. Njuno izbiro
glede pojmovanja protoindustrije je smiselno navesti, ker sta se zelo do-
bro zavedala, kateri njeni elementi so bili najbolj izpostavljeni kritikam, a
še posebej, ker dobro predstavlja »fleksibilizacijo« koncepta (str. 15):
Za naš namen smo izbrali manj strogo definicijo protoindustrializa-
cije, kot jo je razdelal Mendels. Ko uporabljamo ta koncept, ne mi-
slimo samo na domačo industrijo, ki so jo izvajale revne družine, or-
ganizirano v obliki Verlagssystema ali Kaufsystema. Nanašava se na
širšo tradicijo obrtne in podeželske proizvodnje neagrarnega blaga
za oddaljeni trg, ki je potekala predvsem na podeželju, a tudi v urba-
nih središčih, pri čemer izključujeva centralizirane manufakture ali
»prototovarne« v lasti ali subvencionirane od države, velike železar-
ske industrije (bruk) na podeželju, ki so proizvajale surovo železo in
jeklo ter so bile večinoma v lasti bogatih trgovcev ali veleposestniške-
ga plemstva, kakor tudi proizvodnjo, ki so jo omejevali in ščitili cehi
v mestih.
Koncept protoindustrije v svoji prvotni obliki ni zdržal kritike, ker ga
empirično ni bilo mogoče potrditi. Kljub temu je zaživel samostojno življe-
nje, kajti s številnimi teoretizacijami in z različnimi načini uporabe je pri-
dobil na fleksibilnosti ter se znebil nekaterih izhodiščnih predpostavk, ki
so ga utesnjevale. Sčasoma v razlagah ni bilo več potrebno, da bi protoindu-
strija vodila v moderno industrializacijo, da bi temeljila na izvozno usmer-
jeni proizvodnji, da bi bila zakoreninjena v jedrnih družinah z zgodnjimi
porokami in s številnim naraščajem, da bi predstavljala obliko razpršene
proizvodnje, in niti ne, da bi se odvijala na podeželju. Na koncu se zdi, da
se danes izraz protoindustrija pogosto uporablja kot ohlapno ogrinjalo, ki
se prilega malodane vsemu, s čimer meji na sinonim za predindustrijske
20
