Page 253 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 253
Razvoj slovenskih učbeniških besedil za biologijo
Slika 5 Evkariontska celica (Tomažič idr. 2022, 63–64)
celic daje vtis enakovrednosti med celicama, saj sta uvrščeni med evkariont-
ske celice. Avtor celici in njima pripadajoče celične strukture prikaže tridi-
menzionalno, da jih lahko dijak pravilno opomeni. Vsak organel je pobarvan
z določeno barvo, da dijak prepozna celicam skupne in specifične organele,
ter oštevilčen, da jih uskladi z oštevilčenim seznamom (usmerjevalni leksem).
Avtor na seznam doda tudi glivno celico, ki pa ni slikovno prikazana. Verbalna
vsebina je skoraj v celoti organizirana v skladu s slikovnim in izraža koheren-
tno strukturo, kar olajša opomenjenje.
Ugotovitve iz predstavljenih učbenikov
Predstavljene učbenike lahko primerjamo med seboj, da ugotovimo, v koli-
kšni meri se razlikujejo. Prva primerjava zadeva način komunikacije naslov-
nih strani. Slikovno in besedno sta na črni platnici učbenika iz leta 1881 od-
sotna, se pa postopoma pojavi najprej besedno, nato še slikovno. V 150 letih
se je iz prevlade besednega prešlo na prevlado slikovnega sistema in z zelo
enostavne kompozicije na večdimenzionalne postavitve, v katerih se preple-
tata besedno in slikovno – prvo daje informacijo o vsebini, drugo se osre-
dotoča na medosebno komunikacijo med vsebino in interaktivnim udele-
žencem. V današnjih učbenikih biologije (razen izjem) je ta interakcija na ab-
straktnejši ravni in ne pride do neposredne interakcije med predstavljenim/-i
udeležencem/-i in dijakom.
253
Slika 5 Evkariontska celica (Tomažič idr. 2022, 63–64)
celic daje vtis enakovrednosti med celicama, saj sta uvrščeni med evkariont-
ske celice. Avtor celici in njima pripadajoče celične strukture prikaže tridi-
menzionalno, da jih lahko dijak pravilno opomeni. Vsak organel je pobarvan
z določeno barvo, da dijak prepozna celicam skupne in specifične organele,
ter oštevilčen, da jih uskladi z oštevilčenim seznamom (usmerjevalni leksem).
Avtor na seznam doda tudi glivno celico, ki pa ni slikovno prikazana. Verbalna
vsebina je skoraj v celoti organizirana v skladu s slikovnim in izraža koheren-
tno strukturo, kar olajša opomenjenje.
Ugotovitve iz predstavljenih učbenikov
Predstavljene učbenike lahko primerjamo med seboj, da ugotovimo, v koli-
kšni meri se razlikujejo. Prva primerjava zadeva način komunikacije naslov-
nih strani. Slikovno in besedno sta na črni platnici učbenika iz leta 1881 od-
sotna, se pa postopoma pojavi najprej besedno, nato še slikovno. V 150 letih
se je iz prevlade besednega prešlo na prevlado slikovnega sistema in z zelo
enostavne kompozicije na večdimenzionalne postavitve, v katerih se preple-
tata besedno in slikovno – prvo daje informacijo o vsebini, drugo se osre-
dotoča na medosebno komunikacijo med vsebino in interaktivnim udele-
žencem. V današnjih učbenikih biologije (razen izjem) je ta interakcija na ab-
straktnejši ravni in ne pride do neposredne interakcije med predstavljenim/-i
udeležencem/-i in dijakom.
253
