Page 249 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 249
Razvoj slovenskih učbeniških besedil za biologijo
Razlike v koherenci, sporočilnosti in kompoziciji besedila
na temo evkariontska celica
Učbenik 1: Somatologija.
Woldřich (1881) prvo poglavje razdeli na dve podpoglavji, to sta »Osnovni or-
gani« in »Sestavljeni organi«. Naslov Osnovni organi je dodatno razdeljen na
dve temi: »Stanice« in »Tkanine«. V našem delu bomo analizirali samo »Sta-
nice«.
Besedilo je sestavljeno iz besednega in slikovnega, s prevladujočim bese-
dnim. Osnovno besedilo³ je razčlenjeno na odstavke, ki so tudi naslovi pod-
tem (»Kako so stanice«, »Kako se stanice množe« in »Kako stanice delujejo«).
Slednje so z mastnim tiskom umeščene pred osnovno besedilo danega od-
stavka. Razlike v velikosti tiska in razmiku črk nam povedo, kateri termini so
glavni. Slike v črno-belem tisku so pomanjšane in so ob zunanjem robu strani.
Informativnost slikovnega je podrejena besednemu, zato jo pojmujemo kot
ilustracijo, ki le obrobno prispeva k opomenjenju besednega.
Učbenik 2: Nauk o človeku
Avtorja Vera Pirc in Bonač vsebino razdelita na poglavja in podpoglavja. Prvo
poglavje, »Človek v naravi«, dijaka uvaja v vsebino učbenika. Naslov »Splošna
organizacija človeškega telesa« – podpoglavji »Celica« in »Telesna tkiva« opi-
šeta osnovno celico in skupine diferenciranih celic. V raziskavo bomo vklju-
čili samo del, ki opisuje celico in njene organele. Besedilo je predvsem ver-
balno. Celico avtorica opiše hierarhično, od organelov do opisa anorganskih
in organskih snovi, ki jo sestavljajo. Nadaljuje z opisom celične delitve, razlik v
obliki in velikosti ter številu celic v višjih organizmih. Slikovno ne opiše celice
in njenih organelov, kot je to obravnavano v verbalnem delu. Slika 1 (v uč-
beniku) je graf, ki predstavi oblike in velikost različnih človeških celic, kratko
opisanih v osnovnem besedilu (v učbeniku na str. 8 in 9). Slike delitve celice
(v učbeniku slika 2), ploščatega in valjastega epitela (v učbeniku sliki 3 in 4)
so umeščene sredinsko, delitev celice je tudi opisana v osnovnem besedilu
(slika 2), v učbeniku pa bo opisana v podpoglavju »Telesna tkiva«. Slikovno je
upomenjeno kot del besedila, ne več kot okras, čeprav še ni oblikovno pove-
zano z vsebino osnovnega besedila in niti prostorsko.
³ Besedilo delimo na slikovno in besedno. Besedno delimo na osnovno besedilo, pojasnjevalno
in marginalije. V osnovnem besedilu so opisani/razloženi glavni koncepti/predmeti, v pojasnje-
valnem besedilu se pojasnjuje slikovno, v marginalijah (ob levem in desnem robu) so pojasnila,
vaje, slovar, ideogrami idr.
249
Razlike v koherenci, sporočilnosti in kompoziciji besedila
na temo evkariontska celica
Učbenik 1: Somatologija.
Woldřich (1881) prvo poglavje razdeli na dve podpoglavji, to sta »Osnovni or-
gani« in »Sestavljeni organi«. Naslov Osnovni organi je dodatno razdeljen na
dve temi: »Stanice« in »Tkanine«. V našem delu bomo analizirali samo »Sta-
nice«.
Besedilo je sestavljeno iz besednega in slikovnega, s prevladujočim bese-
dnim. Osnovno besedilo³ je razčlenjeno na odstavke, ki so tudi naslovi pod-
tem (»Kako so stanice«, »Kako se stanice množe« in »Kako stanice delujejo«).
Slednje so z mastnim tiskom umeščene pred osnovno besedilo danega od-
stavka. Razlike v velikosti tiska in razmiku črk nam povedo, kateri termini so
glavni. Slike v črno-belem tisku so pomanjšane in so ob zunanjem robu strani.
Informativnost slikovnega je podrejena besednemu, zato jo pojmujemo kot
ilustracijo, ki le obrobno prispeva k opomenjenju besednega.
Učbenik 2: Nauk o človeku
Avtorja Vera Pirc in Bonač vsebino razdelita na poglavja in podpoglavja. Prvo
poglavje, »Človek v naravi«, dijaka uvaja v vsebino učbenika. Naslov »Splošna
organizacija človeškega telesa« – podpoglavji »Celica« in »Telesna tkiva« opi-
šeta osnovno celico in skupine diferenciranih celic. V raziskavo bomo vklju-
čili samo del, ki opisuje celico in njene organele. Besedilo je predvsem ver-
balno. Celico avtorica opiše hierarhično, od organelov do opisa anorganskih
in organskih snovi, ki jo sestavljajo. Nadaljuje z opisom celične delitve, razlik v
obliki in velikosti ter številu celic v višjih organizmih. Slikovno ne opiše celice
in njenih organelov, kot je to obravnavano v verbalnem delu. Slika 1 (v uč-
beniku) je graf, ki predstavi oblike in velikost različnih človeških celic, kratko
opisanih v osnovnem besedilu (v učbeniku na str. 8 in 9). Slike delitve celice
(v učbeniku slika 2), ploščatega in valjastega epitela (v učbeniku sliki 3 in 4)
so umeščene sredinsko, delitev celice je tudi opisana v osnovnem besedilu
(slika 2), v učbeniku pa bo opisana v podpoglavju »Telesna tkiva«. Slikovno je
upomenjeno kot del besedila, ne več kot okras, čeprav še ni oblikovno pove-
zano z vsebino osnovnega besedila in niti prostorsko.
³ Besedilo delimo na slikovno in besedno. Besedno delimo na osnovno besedilo, pojasnjevalno
in marginalije. V osnovnem besedilu so opisani/razloženi glavni koncepti/predmeti, v pojasnje-
valnem besedilu se pojasnjuje slikovno, v marginalijah (ob levem in desnem robu) so pojasnila,
vaje, slovar, ideogrami idr.
249
