Page 254 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 254
ianna Gergely
Tudi predstavitev vsebin učbenika se je spremenila. Slikovna opremljenost
učbeniških besedil se je in se spreminja v številu, obsegu in zgradbi. V naj-
starejših učbenikih je bilo besedno prevladujoče, upomenjeno kot glavno, iz
katerega se je dijak učil, slikovno pa je bilo obrobno in je imelo marginalno
vlogo pri razbiranju vsebine. Razmerje se je s časom preusmerilo v prevladu-
joče slikovno, besedno pa je izgubilo temeljno vlogo posredovanja znanja.
V najsodobnejših učbenikih slikovno prevladuje nad besednim, kar ne pri-
pišemo le količini slikovnega ob besednem, ampak tudi zasnovi besedila in
upoštevanju besednega ter slikovnega pri tvorjenju pomena. Umeščenost
izraznih sredstev v neposredno bližino pozitivno učinkuje na koherenco vse-
bine. Sporočilna moč kodov je v teh primerih popolna in opolnomoči celovito
opomenjenje sporočenega.
Sklep
V pričujoči raziskavi smo pregledali razvoj nekaterih učbenikov biologije od
leta 1881 dalje. Na podlagi izbranih del smo ugotovili, da obstajajo velike raz-
like med učbeniki 19., 20. in 21. stoletja. Očiten premik zasledimo v razmerju
uporabe semiotskih kodov, ki so prešli s prevladujočega besednega na pre-
vladujoče slikovno. Premiki v številu, velikosti/obsegu in razporeditvi bese-
dila vnašajo razlike v upomenjenju le-tega skozi čas. Razvoj besedila, bese-
dnega in slikovnega, je sledil spoznanju in razvoju tehnologije (npr. mikro-
skopa) ter učnim načrtom, predmetnikom in vzgojno-izobraževalnim funk-
cijam.
V 19. stoletju je imel učbenik predvsem vlogo posredovanja znanja, nato se
je preusmeril v usposabljanje za delo. Po drugi svetovni vojni je bila v bese-
dilo vnesena dimenzija spodbujanja zdravstvene službe in zdravstvenih ak-
cij. V 70. letih pa se je učbeniško besedilo osredotočilo na nova spoznanja
in prešlo na molekularno raven, s prehodom vsebin od makrosveta (zoolo-
gija, botanika idr.) na mikrosvet (DNA, fotosinteza idr.). Šolska prenova 90.
let je prinesla nove učbenike z informativno in transformativno funkcijo. Be-
sedilo se je prilagodilo dijakovi razvojni stopnji, zmogljivosti, usmerjenosti
in predhodnemu znanju. Sodobne knjige se osredotočajo na interaktivnega
udeleženca kot posameznika. Nudijo osnovno vsebino po učnem načrtu ter
zahtevnejše vsebine, internetne povezave, (povezovalne) povzetke, rubrike,
dodatke za maturo, naloge idr. Učbeniki za biologijo so si podobni po vsebini,
razlike so v predstavitvi besednega in slikovnega.
Vprašanje, ki se porodi, je, ali so vsi dijaki usposobljeni na zavestno in
kritično opomenjenje vseh prisotnih semiotskih sredstev, da jih ustrezno
osmišljajo in posledično tudi uporabljajo. Učbeniška besedila se bodo sicer
254
Tudi predstavitev vsebin učbenika se je spremenila. Slikovna opremljenost
učbeniških besedil se je in se spreminja v številu, obsegu in zgradbi. V naj-
starejših učbenikih je bilo besedno prevladujoče, upomenjeno kot glavno, iz
katerega se je dijak učil, slikovno pa je bilo obrobno in je imelo marginalno
vlogo pri razbiranju vsebine. Razmerje se je s časom preusmerilo v prevladu-
joče slikovno, besedno pa je izgubilo temeljno vlogo posredovanja znanja.
V najsodobnejših učbenikih slikovno prevladuje nad besednim, kar ne pri-
pišemo le količini slikovnega ob besednem, ampak tudi zasnovi besedila in
upoštevanju besednega ter slikovnega pri tvorjenju pomena. Umeščenost
izraznih sredstev v neposredno bližino pozitivno učinkuje na koherenco vse-
bine. Sporočilna moč kodov je v teh primerih popolna in opolnomoči celovito
opomenjenje sporočenega.
Sklep
V pričujoči raziskavi smo pregledali razvoj nekaterih učbenikov biologije od
leta 1881 dalje. Na podlagi izbranih del smo ugotovili, da obstajajo velike raz-
like med učbeniki 19., 20. in 21. stoletja. Očiten premik zasledimo v razmerju
uporabe semiotskih kodov, ki so prešli s prevladujočega besednega na pre-
vladujoče slikovno. Premiki v številu, velikosti/obsegu in razporeditvi bese-
dila vnašajo razlike v upomenjenju le-tega skozi čas. Razvoj besedila, bese-
dnega in slikovnega, je sledil spoznanju in razvoju tehnologije (npr. mikro-
skopa) ter učnim načrtom, predmetnikom in vzgojno-izobraževalnim funk-
cijam.
V 19. stoletju je imel učbenik predvsem vlogo posredovanja znanja, nato se
je preusmeril v usposabljanje za delo. Po drugi svetovni vojni je bila v bese-
dilo vnesena dimenzija spodbujanja zdravstvene službe in zdravstvenih ak-
cij. V 70. letih pa se je učbeniško besedilo osredotočilo na nova spoznanja
in prešlo na molekularno raven, s prehodom vsebin od makrosveta (zoolo-
gija, botanika idr.) na mikrosvet (DNA, fotosinteza idr.). Šolska prenova 90.
let je prinesla nove učbenike z informativno in transformativno funkcijo. Be-
sedilo se je prilagodilo dijakovi razvojni stopnji, zmogljivosti, usmerjenosti
in predhodnemu znanju. Sodobne knjige se osredotočajo na interaktivnega
udeleženca kot posameznika. Nudijo osnovno vsebino po učnem načrtu ter
zahtevnejše vsebine, internetne povezave, (povezovalne) povzetke, rubrike,
dodatke za maturo, naloge idr. Učbeniki za biologijo so si podobni po vsebini,
razlike so v predstavitvi besednega in slikovnega.
Vprašanje, ki se porodi, je, ali so vsi dijaki usposobljeni na zavestno in
kritično opomenjenje vseh prisotnih semiotskih sredstev, da jih ustrezno
osmišljajo in posledično tudi uporabljajo. Učbeniška besedila se bodo sicer
254
