Page 293 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 293
Ustvarjalno pripovedovanje in vizualna umetnost
posameznimi področji umetnosti, med njihovimi različnimi formati, zvrstmi,
značilnostmi, strukturnimi značilnostmi, metodologijami. Gre za raziskova-
nje med posameznimi umetniškimi področji ne eni strani in znanstvenimi
disciplinami na drugi strani ter tega, na kakšne načine so v zadnjih dveh de-
setletjih nanje vplivale tudi nove tehnologije in mediji.
Glavni poudarek raziskave je izgradnja skupnosti in postavitev trdnih te-
meljev, ki bodo družbi in lokalnemu okolju ponujali nadaljnjo izgradnjo ter
rast pripovedovalsko-vizualne dejavnosti, ponudili izhodišča za medgenera-
cijsko povezovanje in vzpostavili mehanizme za permanentno izobraževa-
nje strokovne ter širše javnosti. Skupnost, ki se je oblikovala, predstavljala
tvorni element nadaljnjega ustvarjanja in razvoja vsebin v širšem lokalnem
okolju. Slednjega sestavljajo vsebine in elementi iz narave, naravnega lokal-
nega okolja in so del snovne ter nesnovne dediščine.
Raziskava gradi na oživljanju lokalnega okolja, na ponovnem oživljanju
zgodovine ter širjenju slednjega med mlajše generacije. Skozi pripovedova-
nje kot enega najstarejših načinov tvorjenja skupnosti smo razmišljali o pre-
teklosti in sedanjosti ter ustvarjali prihodnost po meri vseh nas. Na tak na-
čin lahko tvorno spreminjamo družbene in socialne poglede na bivanjsko
skupnost ter postajamo aktivni soustvarjalci in odločevalci družbenih spre-
memb.
V našem primeru lahko govorimo o socialni inovaciji, saj slednjo razu-
memo kot nove rešitve za družbene probleme, ki so usmerjene v izboljše-
vanje družbene blaginje in pokrivajo široko področje, zato smo načrtovali
in izvedli dejavnosti za spodbujanje pripovedovanja ter oživitev vizualnega
prostora. Tako prostor ni več le fizični del nekega lokalnega okolja, temveč
postane del zgodbe, dogajalni prostor, kjer se lahko pripoveduje, igra, bere,
tudi z dodajanjem vizualnih 3D-elementov (likovni elementi, oblike, ki ustvar-
jajo različne prostore, z zvočno sliko v ozadju ali s tonskim slikanjem, ki pod-
pre pripovedovano zgodbo).
Načrtovali in izvedli smo naslednje dejavnosti:
– Oblikovanje zunanjega pripovedovalskega prostora: pripovedovalskih
klopi, tako prostor s pripovedovalsko klopjo postane večpomenski –
klop, na kateri lahko samo posediš, na njej lahko bereš, čakaš, se pogo-
varjaš. Lahko pa postane scenografija za uprizoritveni dogodek ali pa
navdih za druge oblike človeškega ustvarjanja, druženja, snovanja.
– Oživljanje lokalnega okolja z unikatnimi umetniškimi eksponati, ki ne
služijo samo vizualnemu ugodju, ampak so kot del javnega prostora
tudi uporaben element.
293
posameznimi področji umetnosti, med njihovimi različnimi formati, zvrstmi,
značilnostmi, strukturnimi značilnostmi, metodologijami. Gre za raziskova-
nje med posameznimi umetniškimi področji ne eni strani in znanstvenimi
disciplinami na drugi strani ter tega, na kakšne načine so v zadnjih dveh de-
setletjih nanje vplivale tudi nove tehnologije in mediji.
Glavni poudarek raziskave je izgradnja skupnosti in postavitev trdnih te-
meljev, ki bodo družbi in lokalnemu okolju ponujali nadaljnjo izgradnjo ter
rast pripovedovalsko-vizualne dejavnosti, ponudili izhodišča za medgenera-
cijsko povezovanje in vzpostavili mehanizme za permanentno izobraževa-
nje strokovne ter širše javnosti. Skupnost, ki se je oblikovala, predstavljala
tvorni element nadaljnjega ustvarjanja in razvoja vsebin v širšem lokalnem
okolju. Slednjega sestavljajo vsebine in elementi iz narave, naravnega lokal-
nega okolja in so del snovne ter nesnovne dediščine.
Raziskava gradi na oživljanju lokalnega okolja, na ponovnem oživljanju
zgodovine ter širjenju slednjega med mlajše generacije. Skozi pripovedova-
nje kot enega najstarejših načinov tvorjenja skupnosti smo razmišljali o pre-
teklosti in sedanjosti ter ustvarjali prihodnost po meri vseh nas. Na tak na-
čin lahko tvorno spreminjamo družbene in socialne poglede na bivanjsko
skupnost ter postajamo aktivni soustvarjalci in odločevalci družbenih spre-
memb.
V našem primeru lahko govorimo o socialni inovaciji, saj slednjo razu-
memo kot nove rešitve za družbene probleme, ki so usmerjene v izboljše-
vanje družbene blaginje in pokrivajo široko področje, zato smo načrtovali
in izvedli dejavnosti za spodbujanje pripovedovanja ter oživitev vizualnega
prostora. Tako prostor ni več le fizični del nekega lokalnega okolja, temveč
postane del zgodbe, dogajalni prostor, kjer se lahko pripoveduje, igra, bere,
tudi z dodajanjem vizualnih 3D-elementov (likovni elementi, oblike, ki ustvar-
jajo različne prostore, z zvočno sliko v ozadju ali s tonskim slikanjem, ki pod-
pre pripovedovano zgodbo).
Načrtovali in izvedli smo naslednje dejavnosti:
– Oblikovanje zunanjega pripovedovalskega prostora: pripovedovalskih
klopi, tako prostor s pripovedovalsko klopjo postane večpomenski –
klop, na kateri lahko samo posediš, na njej lahko bereš, čakaš, se pogo-
varjaš. Lahko pa postane scenografija za uprizoritveni dogodek ali pa
navdih za druge oblike človeškega ustvarjanja, druženja, snovanja.
– Oživljanje lokalnega okolja z unikatnimi umetniškimi eksponati, ki ne
služijo samo vizualnemu ugodju, ampak so kot del javnega prostora
tudi uporaben element.
293
