Page 298 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 298
nka Andrejašič
nih digitalnih ter izobraževalnih tehnologij (vključno z umetno inteligenco)
pri njenem podajanju.
Namen prispevka je predstaviti zgodovinski pregled razvoja pomena in
vloge povratne informacije s poudarkom na področju izobraževanja. Zače-
njamo s prvimi opredelitvami pojma ter nadaljujemo s prvimi raziskavami o
pomenu in vlogi povratne informacije, sprva s področja psihologije v prvi po-
lovici 20. stoletja (Thorndike 1927; Skinner 1953), nato pa s področja pedago-
ške psihologije oz. izobraževanja (Gagné 1965). V nadaljevanju izpostavljamo
pomen raziskav različnih avtorjev iz 70. in 80. let 20. stoletja (npr. Ramaprasad
(1983), Sadler (1989), Kulhavy (1977), Kulhavy in Stock (1989) idr.), ki so prispe-
vale k razvoju na področju povratne informacije. V 21. stoletju so se raziskave
nadaljevale, prve opredelitve so se nadgrajevale in dopolnjevale, spreminjal
se je pogled na pomen in vlogo povratne informacije na področju izobraže-
vanja. Hattie in Helen Timperley (2007) sta povratno informacijo razumela kot
informacijo učencu o njegovem delu, Carless (2015) jo je razumel kot dialog
med učiteljem in študentom, Anastasiya A. Lipnevich in Smith (2022, 3) pa jih
razumeta kot »informacije, ki se uporabljajo v procesu, ki vodi k napredku«,
oz. kot »informacije o uspešnosti, ki jih učenci lahko uporabijo za izboljšanje
svoje izvedbe, učenja«.
Prispevek zaključujemo z razmislekom o vlogi in pomenu povratne infor-
macije v sodobni ter vedno bolj digitalizirani družbi: zanimalo nas bo, kako
bo razvoj izobraževalne tehnologije in umetne inteligence spremenil način
podajanja povratne informacije ter preoblikoval pogled na njen pomen in
vlogo.
Razvoj pomena in vloge povratne informacije
Sam pojem povratna informacija izhaja s področja mehanike; v 20. letih 20.
stoletja ga je prvič uporabil ameriški inženir elektrotehnike Harold Stephen
Black (Brittain 2011). V 30. in 40. letih 20. stoletja je povratna informacija po-
stala ključna za nadzorne sisteme, kar je privedlo do razvoja teorije nadzora
in kibernetike (Narciss 2008; Šugman Bohinc 2000).
V 20. leta 20. stoletja (Kluger in DeNisi 1996; Lipnevich in Panadero 2021)
segajo tudi prve raziskave o pomenu in vlogi povratne informacije, in sicer
predvsem s področja psihologije. Med predhodnike raziskav na področju po-
vratne informacije velja izpostaviti dva psihologa behaviorista, to sta že ome-
njeni Thorndike (1927) z zakonom učinka ter Skinner (1953) s teorijo operant-
nega pogojevanja. Thorndike je v svojem delu Zakon učinka na osnovi razi-
skav na mačkah ugotavljal, da posameznik ponavlja odzive, ki vodijo k pozi-
tivnim izidom, in ne odzivov, ki vodijo k nevtralnim ali negativnim izidom. To
298
nih digitalnih ter izobraževalnih tehnologij (vključno z umetno inteligenco)
pri njenem podajanju.
Namen prispevka je predstaviti zgodovinski pregled razvoja pomena in
vloge povratne informacije s poudarkom na področju izobraževanja. Zače-
njamo s prvimi opredelitvami pojma ter nadaljujemo s prvimi raziskavami o
pomenu in vlogi povratne informacije, sprva s področja psihologije v prvi po-
lovici 20. stoletja (Thorndike 1927; Skinner 1953), nato pa s področja pedago-
ške psihologije oz. izobraževanja (Gagné 1965). V nadaljevanju izpostavljamo
pomen raziskav različnih avtorjev iz 70. in 80. let 20. stoletja (npr. Ramaprasad
(1983), Sadler (1989), Kulhavy (1977), Kulhavy in Stock (1989) idr.), ki so prispe-
vale k razvoju na področju povratne informacije. V 21. stoletju so se raziskave
nadaljevale, prve opredelitve so se nadgrajevale in dopolnjevale, spreminjal
se je pogled na pomen in vlogo povratne informacije na področju izobraže-
vanja. Hattie in Helen Timperley (2007) sta povratno informacijo razumela kot
informacijo učencu o njegovem delu, Carless (2015) jo je razumel kot dialog
med učiteljem in študentom, Anastasiya A. Lipnevich in Smith (2022, 3) pa jih
razumeta kot »informacije, ki se uporabljajo v procesu, ki vodi k napredku«,
oz. kot »informacije o uspešnosti, ki jih učenci lahko uporabijo za izboljšanje
svoje izvedbe, učenja«.
Prispevek zaključujemo z razmislekom o vlogi in pomenu povratne infor-
macije v sodobni ter vedno bolj digitalizirani družbi: zanimalo nas bo, kako
bo razvoj izobraževalne tehnologije in umetne inteligence spremenil način
podajanja povratne informacije ter preoblikoval pogled na njen pomen in
vlogo.
Razvoj pomena in vloge povratne informacije
Sam pojem povratna informacija izhaja s področja mehanike; v 20. letih 20.
stoletja ga je prvič uporabil ameriški inženir elektrotehnike Harold Stephen
Black (Brittain 2011). V 30. in 40. letih 20. stoletja je povratna informacija po-
stala ključna za nadzorne sisteme, kar je privedlo do razvoja teorije nadzora
in kibernetike (Narciss 2008; Šugman Bohinc 2000).
V 20. leta 20. stoletja (Kluger in DeNisi 1996; Lipnevich in Panadero 2021)
segajo tudi prve raziskave o pomenu in vlogi povratne informacije, in sicer
predvsem s področja psihologije. Med predhodnike raziskav na področju po-
vratne informacije velja izpostaviti dva psihologa behaviorista, to sta že ome-
njeni Thorndike (1927) z zakonom učinka ter Skinner (1953) s teorijo operant-
nega pogojevanja. Thorndike je v svojem delu Zakon učinka na osnovi razi-
skav na mačkah ugotavljal, da posameznik ponavlja odzive, ki vodijo k pozi-
tivnim izidom, in ne odzivov, ki vodijo k nevtralnim ali negativnim izidom. To
298
