Page 351 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 351
Pomen gibalne dejavnosti in stanja delazmožnosti za počutje zaposlenih v predšolski vzgoji
zmožnosti potrebna dobro sodelovanje zaposlenih in njihovih nadrejenih ter
uspešno zastavljena kadrovska politika podjetja, ki ima pomembno vlogo pri
podpiranju delazmožnosti. Na delazmožnost tako vpliva več dejavnikov. V
nadaljevanju se bomo osredotočili na telesno zdravje, na katerega imamo
lahko kot posamezniki z izbiro zdravega življenjskega sloga največ vpliva.
Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization 2018) zdrav
življenjski slog opisuje kot skupek dejavnikov, razdeljenih v štiri sklope. Prvi
je zdrava prehrana, drugi je zadostna količina in intenzivnost gibalne dejav-
nosti, tretji je odsvetovana uporaba tobačnih izdelkov in četrti sklop škodljiva
uporaba alkohola.
Dandanes se vedno več pozornosti in sredstev namenja promociji zdravja
na delovnem mestu, ki z različnimi tipi intervencij na delovnem mestu po-
skuša vplivati na telesno in duševno zdravje (Proper in Oostrom 2019). De-
lovno mesto namreč ponuja idealno okolje za spodbujanje ohranjanja in kre-
pitve zdravja. To področje v Republiki Sloveniji ureja tudi zakonodaja. De-
lodajalec je dolžan v skladu s 6. členom in 1. odstavkom 32. člena Zakona o
varnosti ter zdravju pri delu (ZVZD-1) (2011) načrtovati in izvajati promocijo
zdravja na delovnem mestu ter zagotoviti potrebna sredstva in način spre-
mljanja njenega izvajanja. Pri promociji zdravja na delovnem mestu gre za
aktivno podporo delodajalcev pri izboljšanju splošnega zdravja in dobrega
počutja zaposlenih. To pa je skupen interes tako delodajalcev kot zaposle-
nih (Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje 2015). Delovna mesta
so ena od najpomembnejših vstopnih točk za komunikacijo z zaposlenimi
glede varnega in zdravega načina življenja. Ponujajo priložnost za promocijo
zdravja pri vsakem zaposlenem, in sicer s pristopi vedenjskih sprememb in z
okoljskimi spremembami (Proper in Oostrom 2019).
Gibalna dejavnost ima na naše zdravje številne pozitivne učinke. Opisana
je kot vsako gibanje telesa, ki ga izvajajo skeletne mišice, ki ob tem pora-
bljajo energijo, višjo, kot je značilna za mirovanje (World Health Organization
2020). Pomembna je v vseh življenjskih obdobjih in je orodje, s katerim lahko
tako otrok kot starejša oseba izboljša svoje zdravstveno stanje. Redna gibalna
dejavnost, skladno s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (World
Health Organization 2020), vpliva tako na telesno kot na duševno zdravje
posameznika. Promocija zdravja na delovnem mestu je po navadi načrto-
vana večkomponentno in zajema več različnih področij. Poleg gibanja naj-
pogosteje vključuje tudi prehranske in/ali psihološke vsebine/intervencije.
Pogosto tudi ni prisotna zgolj gibalna intervencija, ampak je le-ta podprta
s predavanji in z različnimi ukrepi v delovni organizaciji (Sandercock in An-
drade 2018).
351
zmožnosti potrebna dobro sodelovanje zaposlenih in njihovih nadrejenih ter
uspešno zastavljena kadrovska politika podjetja, ki ima pomembno vlogo pri
podpiranju delazmožnosti. Na delazmožnost tako vpliva več dejavnikov. V
nadaljevanju se bomo osredotočili na telesno zdravje, na katerega imamo
lahko kot posamezniki z izbiro zdravega življenjskega sloga največ vpliva.
Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization 2018) zdrav
življenjski slog opisuje kot skupek dejavnikov, razdeljenih v štiri sklope. Prvi
je zdrava prehrana, drugi je zadostna količina in intenzivnost gibalne dejav-
nosti, tretji je odsvetovana uporaba tobačnih izdelkov in četrti sklop škodljiva
uporaba alkohola.
Dandanes se vedno več pozornosti in sredstev namenja promociji zdravja
na delovnem mestu, ki z različnimi tipi intervencij na delovnem mestu po-
skuša vplivati na telesno in duševno zdravje (Proper in Oostrom 2019). De-
lovno mesto namreč ponuja idealno okolje za spodbujanje ohranjanja in kre-
pitve zdravja. To področje v Republiki Sloveniji ureja tudi zakonodaja. De-
lodajalec je dolžan v skladu s 6. členom in 1. odstavkom 32. člena Zakona o
varnosti ter zdravju pri delu (ZVZD-1) (2011) načrtovati in izvajati promocijo
zdravja na delovnem mestu ter zagotoviti potrebna sredstva in način spre-
mljanja njenega izvajanja. Pri promociji zdravja na delovnem mestu gre za
aktivno podporo delodajalcev pri izboljšanju splošnega zdravja in dobrega
počutja zaposlenih. To pa je skupen interes tako delodajalcev kot zaposle-
nih (Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje 2015). Delovna mesta
so ena od najpomembnejših vstopnih točk za komunikacijo z zaposlenimi
glede varnega in zdravega načina življenja. Ponujajo priložnost za promocijo
zdravja pri vsakem zaposlenem, in sicer s pristopi vedenjskih sprememb in z
okoljskimi spremembami (Proper in Oostrom 2019).
Gibalna dejavnost ima na naše zdravje številne pozitivne učinke. Opisana
je kot vsako gibanje telesa, ki ga izvajajo skeletne mišice, ki ob tem pora-
bljajo energijo, višjo, kot je značilna za mirovanje (World Health Organization
2020). Pomembna je v vseh življenjskih obdobjih in je orodje, s katerim lahko
tako otrok kot starejša oseba izboljša svoje zdravstveno stanje. Redna gibalna
dejavnost, skladno s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (World
Health Organization 2020), vpliva tako na telesno kot na duševno zdravje
posameznika. Promocija zdravja na delovnem mestu je po navadi načrto-
vana večkomponentno in zajema več različnih področij. Poleg gibanja naj-
pogosteje vključuje tudi prehranske in/ali psihološke vsebine/intervencije.
Pogosto tudi ni prisotna zgolj gibalna intervencija, ampak je le-ta podprta
s predavanji in z različnimi ukrepi v delovni organizaciji (Sandercock in An-
drade 2018).
351
