Page 349 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 349
Pomen gibalne dejavnosti in stanja delazmožnosti za počutje zaposlenih v predšolski vzgoji
prilagoditev delovnega mesta telesnim meram vzgojitelja in sposobnostim
njegovega organizma, kot je zagotavljanje ustrezne višine delovnega okolja
glede na telesno višino vzgojitelja in telesno višino otroka. Zaradi izpostavlja-
nja nenaravni drži pri delu se lahko bistveno spremenijo obremenitve mišic,
skeleta, krvnega obtoka in drugih telesnih sistemov, kar poveča verjetnost
pojava različnih poklicnih poškodb in bolezni. Pogoste telesne obremenitve
vzgojiteljev predstavljajo ročna premeščanja bremen, pri čemer so vzgojitelji
zaradi relativne teže bremena, pogostih gibov ali ergonomsko neustreznega
položaja telesa izpostavljeni nevarnosti okvare hrbtenice z vsem mišičjem, li-
gamenti, živčevjem in drugimi deli telesa, ki so obremenjeni pri ročnem pre-
meščanju bremen, kar predstavlja vsako fizično delo, ki vključuje dvigovanje,
prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje ali nošenje bremena s človeško
silo in druga podobna dela kot npr. podpiranje, držanje, obračanje ter obje-
manje. Optimalno delovno mesto naj vzgojitelju omogoča izbiro primernih
delovnih položajev dinamične narave, ki ne predstavljajo preobremenitev za
telesne strukture.
Mihela Maček (2017) v raziskavi, v kateri je sodelovalo 332 vzgojiteljic, ugo-
tavlja, da vzgojitelji ocenjujejo, da je njihovo delo vedno zahtevnejše, da se
njegov obseg povečuje, zlasti na področju administrativnih nalog, da se v vr-
tec vključuje vedno več otrok s posebnimi potrebami in različnih narodnosti,
da se v vse večji meri upoštevajo želje in potrebe posameznega otroka. Več
kot 50 vzgojiteljev je ocenilo, da so poglavitni dejavniki, ki povzročajo pre-
obremenjenost, naslednji: neprimerno vedenje otrok, količina administrativ-
nega dela, število otrok v posameznem oddelku ter pričakovanja in zahteve
staršev. Sonja Čotar Konrad in Maja Lebeničnik (2019) ugotavljata, da je poro-
čana stopnja izgorelosti pomočnic vzgojitelja predšolskih otrok v vrtcu raz-
meroma nizka, saj pomočnice kažejo visoko stopnjo osebne izpolnitve na de-
lovnem mestu ter nižjo stopnjo čustvene izčrpanosti.
V zadnjem času se vse več raziskav ukvarja s subjektivno oceno počutja
zaposlenih v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Eden od vzrokov je porast
bolniških odsotnosti kot tudi odpovedi pogodb o zaposlitvah s strani delav-
cev v različnih kulturah in državah (Benevene idr. 2018). Subjektivna ocena
počutja se nanaša na osebne in delovne težave ter prisotnost telesnih in du-
ševnih težav, ki vplivajo na uspešno delovanje v delovnem okolju (Diener, Lu-
cas in Oishi 2018). Intervencije v vrtcih, ki vključujejo vzgojitelje predšolskih
otrok, v največji meri obsegajo raziskave na področjih zdravstvenega statusa
vzgojiteljev (Wirth idr. 2016), zdravja glasu in dejavnikov tveganja za izgubo
glasu (Helidoni idr. 2012), psihološkega stanja vzgojiteljev (Čecho idr. 2019),
kostno-mišičnih težav in povezave slednjih s psihološkim stanjem (Pirbalouti
349
prilagoditev delovnega mesta telesnim meram vzgojitelja in sposobnostim
njegovega organizma, kot je zagotavljanje ustrezne višine delovnega okolja
glede na telesno višino vzgojitelja in telesno višino otroka. Zaradi izpostavlja-
nja nenaravni drži pri delu se lahko bistveno spremenijo obremenitve mišic,
skeleta, krvnega obtoka in drugih telesnih sistemov, kar poveča verjetnost
pojava različnih poklicnih poškodb in bolezni. Pogoste telesne obremenitve
vzgojiteljev predstavljajo ročna premeščanja bremen, pri čemer so vzgojitelji
zaradi relativne teže bremena, pogostih gibov ali ergonomsko neustreznega
položaja telesa izpostavljeni nevarnosti okvare hrbtenice z vsem mišičjem, li-
gamenti, živčevjem in drugimi deli telesa, ki so obremenjeni pri ročnem pre-
meščanju bremen, kar predstavlja vsako fizično delo, ki vključuje dvigovanje,
prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje ali nošenje bremena s človeško
silo in druga podobna dela kot npr. podpiranje, držanje, obračanje ter obje-
manje. Optimalno delovno mesto naj vzgojitelju omogoča izbiro primernih
delovnih položajev dinamične narave, ki ne predstavljajo preobremenitev za
telesne strukture.
Mihela Maček (2017) v raziskavi, v kateri je sodelovalo 332 vzgojiteljic, ugo-
tavlja, da vzgojitelji ocenjujejo, da je njihovo delo vedno zahtevnejše, da se
njegov obseg povečuje, zlasti na področju administrativnih nalog, da se v vr-
tec vključuje vedno več otrok s posebnimi potrebami in različnih narodnosti,
da se v vse večji meri upoštevajo želje in potrebe posameznega otroka. Več
kot 50 vzgojiteljev je ocenilo, da so poglavitni dejavniki, ki povzročajo pre-
obremenjenost, naslednji: neprimerno vedenje otrok, količina administrativ-
nega dela, število otrok v posameznem oddelku ter pričakovanja in zahteve
staršev. Sonja Čotar Konrad in Maja Lebeničnik (2019) ugotavljata, da je poro-
čana stopnja izgorelosti pomočnic vzgojitelja predšolskih otrok v vrtcu raz-
meroma nizka, saj pomočnice kažejo visoko stopnjo osebne izpolnitve na de-
lovnem mestu ter nižjo stopnjo čustvene izčrpanosti.
V zadnjem času se vse več raziskav ukvarja s subjektivno oceno počutja
zaposlenih v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Eden od vzrokov je porast
bolniških odsotnosti kot tudi odpovedi pogodb o zaposlitvah s strani delav-
cev v različnih kulturah in državah (Benevene idr. 2018). Subjektivna ocena
počutja se nanaša na osebne in delovne težave ter prisotnost telesnih in du-
ševnih težav, ki vplivajo na uspešno delovanje v delovnem okolju (Diener, Lu-
cas in Oishi 2018). Intervencije v vrtcih, ki vključujejo vzgojitelje predšolskih
otrok, v največji meri obsegajo raziskave na področjih zdravstvenega statusa
vzgojiteljev (Wirth idr. 2016), zdravja glasu in dejavnikov tveganja za izgubo
glasu (Helidoni idr. 2012), psihološkega stanja vzgojiteljev (Čecho idr. 2019),
kostno-mišičnih težav in povezave slednjih s psihološkim stanjem (Pirbalouti
349
