Page 348 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 348
ej Plevnik, Anja Bukovšek, Irena Kleibencetl in Milan Hosta
brezpogojno zahteva prilagodljivost, učinkovitost in hitro odzivnost vzgoji-
telja (Retar, Žmavc in Erjavec 2020). Reševanje vzgojno-izobraževalnih pro-
blemov postaja stresno in telesno obremenjujoče, kar posledično vpliva na
posameznikovo zdravje in njegovo delovno storilnost. Vzgojiteljice v mnogih
raziskavah poleg doživljanja stresa poročajo o naraščajočih telesnih obreme-
nitvah, ki so potrebne za učinkovito izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela
v predšolskem obdobju.
Pričakovana življenjska in delovna doba prebivalcev se daljšata, čas upo-
kojitve se zamika v kasnejša leta (Hess 2018). Z daljšo pričakovano življenjsko
dobo se veča tudi število oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi (v nada-
ljevanju KNB) v razvitih državah (Sousa Uva idr. 2015). Svetovna zdravstvena
organizacija (World Health Organization 2018) je v zadnjih letih izdala več
poročil, ki poudarjajo povečano pojavnost KNB, ki predstavljajo kar polovico
svetovnega bremena bolezni. Posameznikom s prisotno KNB se zmanjša ka-
kovost življenja, medtem ko se delodajalcem poveča tveganje za odsotnost
delavca z delovnega mesta zaradi bolniške odsotnosti. V širšem kontekstu
lahko govorimo o javnozdravstvenem problemu, ki povzroči stroške v zdrav-
stveni blagajni in zmanjša produktivnost na delovnih mestih (Dongen idr.
2011).
Karin Ingeborg Proper in Sandra Helena van Oostrom (2019) ugotavljata, da
je zaradi staranja prebivalstva v mnogih zahodnih državah v delovni proces
treba aktivno vključiti tudi starejše delavce, hkrati pa je nujno poskrbeti za
preventivo pred KNB in tako posledično vplivati na zmanjšanje bolniške od-
sotnosti. S starostjo se namreč količina gibalne dejavnosti znatno zmanjša,
kar pa ima negativne učinke na telesno pripravljenost (Mackey idr. 2011). Sle-
dnje ima škodljive posledice za zdravje, zato je starejše delavce smiselno do-
datno spodbujati, da aktivno skrbijo za svoje zdravje z zadostno količino gi-
banja in tako vplivajo na ohranjanje ali morda celo na izboljšanje svoje de-
lazmožnosti.
Delo in obremenitve vzgojiteljev med preteklostjo ter prihodnostjo
Sodobno delo vzgojitelja v Sloveniji postaja, kot kažejo raziskave (Konrad Čo-
tar in Lebeničnik 2019), poklic z visokim tveganjem. Po eni strani so vzgo-
jitelji izpostavljeni večjim pričakovanjem staršev, delodajalcev in otrok, po
drugi strani pa nanje vplivata hiter razvoj znanj, zlasti informacijskih tehno-
logij, in vedno večja zahtevna obravnava otrok s posebnimi potrebami. Nave-
deno prispeva k večanju negativnih vplivov psihofizičnih dejavnikov tvega-
nja. Lastnosti dela in vzgojno-izobraževalnega procesa so lahko za vzgojite-
lja vir telesnih (pre)obremenitev, ki nastanejo zaradi oteženega upoštevanja
348
brezpogojno zahteva prilagodljivost, učinkovitost in hitro odzivnost vzgoji-
telja (Retar, Žmavc in Erjavec 2020). Reševanje vzgojno-izobraževalnih pro-
blemov postaja stresno in telesno obremenjujoče, kar posledično vpliva na
posameznikovo zdravje in njegovo delovno storilnost. Vzgojiteljice v mnogih
raziskavah poleg doživljanja stresa poročajo o naraščajočih telesnih obreme-
nitvah, ki so potrebne za učinkovito izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela
v predšolskem obdobju.
Pričakovana življenjska in delovna doba prebivalcev se daljšata, čas upo-
kojitve se zamika v kasnejša leta (Hess 2018). Z daljšo pričakovano življenjsko
dobo se veča tudi število oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi (v nada-
ljevanju KNB) v razvitih državah (Sousa Uva idr. 2015). Svetovna zdravstvena
organizacija (World Health Organization 2018) je v zadnjih letih izdala več
poročil, ki poudarjajo povečano pojavnost KNB, ki predstavljajo kar polovico
svetovnega bremena bolezni. Posameznikom s prisotno KNB se zmanjša ka-
kovost življenja, medtem ko se delodajalcem poveča tveganje za odsotnost
delavca z delovnega mesta zaradi bolniške odsotnosti. V širšem kontekstu
lahko govorimo o javnozdravstvenem problemu, ki povzroči stroške v zdrav-
stveni blagajni in zmanjša produktivnost na delovnih mestih (Dongen idr.
2011).
Karin Ingeborg Proper in Sandra Helena van Oostrom (2019) ugotavljata, da
je zaradi staranja prebivalstva v mnogih zahodnih državah v delovni proces
treba aktivno vključiti tudi starejše delavce, hkrati pa je nujno poskrbeti za
preventivo pred KNB in tako posledično vplivati na zmanjšanje bolniške od-
sotnosti. S starostjo se namreč količina gibalne dejavnosti znatno zmanjša,
kar pa ima negativne učinke na telesno pripravljenost (Mackey idr. 2011). Sle-
dnje ima škodljive posledice za zdravje, zato je starejše delavce smiselno do-
datno spodbujati, da aktivno skrbijo za svoje zdravje z zadostno količino gi-
banja in tako vplivajo na ohranjanje ali morda celo na izboljšanje svoje de-
lazmožnosti.
Delo in obremenitve vzgojiteljev med preteklostjo ter prihodnostjo
Sodobno delo vzgojitelja v Sloveniji postaja, kot kažejo raziskave (Konrad Čo-
tar in Lebeničnik 2019), poklic z visokim tveganjem. Po eni strani so vzgo-
jitelji izpostavljeni večjim pričakovanjem staršev, delodajalcev in otrok, po
drugi strani pa nanje vplivata hiter razvoj znanj, zlasti informacijskih tehno-
logij, in vedno večja zahtevna obravnava otrok s posebnimi potrebami. Nave-
deno prispeva k večanju negativnih vplivov psihofizičnih dejavnikov tvega-
nja. Lastnosti dela in vzgojno-izobraževalnega procesa so lahko za vzgojite-
lja vir telesnih (pre)obremenitev, ki nastanejo zaradi oteženega upoštevanja
348
