Page 350 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 350
ej Plevnik, Anja Bukovšek, Irena Kleibencetl in Milan Hosta
idr. 2017). Intervencij s področja promocije gibalne aktivnosti in njenih vpli-
vov na telesno pripravljenost zaposlenih v vrtcih oz. njihov gibalni status v
pregledu literature nismo zasledili. Večje število raziskav je opravljenih tudi
na področju preučevanja gibalnih aktivnosti predšolskih otrok (predvsem v
času bivanja v vrtcih), in sicer na različnih področjih preučevanja količine ter
intenzivnosti gibanja oz. gibalnega statusa in razvoja (Lau idr. 2017).
Z namenom sodobnega pristopa k obravnavi poklicev v predšolski vzgoji,
predvsem poklicev vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice, je pomembno,
da se razmisleki za prihodnost usmerijo tudi k zagotavljanju skrbi za zdravje
strokovnega kadra v povezavi s kvaliteto opravljanja dela. Kot nakazujejo
v prispevku predstavljene raziskave (McKenzie idr. 1999; Markovšek 2014;
Plevnik 2021), sta zdravje in občutek telesne zmogljivosti strokovnega kadra
pomemben dejavnika kvalitete vodenja vzgojno-izobraževalnega procesa.
Če je bila v preteklosti gibalna dejavnost v vrtcu preučevana zgolj z vidika
otroka, se novejše raziskave usmerjajo tudi v preučevanje gibalne zmoglji-
vosti strokovnega kadra. Rezultati preteklih raziskav namreč nakazujejo, da je
gibalna dejavnost otrok ter vzgojiteljic povezana (Plevnik 2021). Razumeva-
nje omenjene povezave predstavlja pomemben prispevek pri snovanju bo-
dočih politik predšolskega polja, saj utemeljuje pomen ustrezne promocije
dejavnikov zdravja, med njimi redne gibalne dejavnosti, ne zgolj med otroci,
temveč tudi med strokovnim kadrom, kar se posledično odraža v dvigu kva-
litete dela ter občutka zadovoljstva pri delu. Skrb za ustrezno psihično in
telesno/gibalno zmogljivost bi morala postati nujnost za opravljanje pokli-
cev na področju predšolske vzgoje ter izobraževanja. Na to nujnost pa bi bilo
treba opozarjati že bodoče kadre v času izobraževalnega procesa.
Pomen promocije dejavnikov zdravja v delovni organizaciji
Ilmarinen, Kaija Tuomi in Klockars (1997) trdijo, da se je koncept delazmo-
žnosti v zadnjih dveh desetletjih spremenil in postal celovitejši ter vsestran-
ski. Zdravstveni vidik delazmožnosti je bil združen z integriranimi modeli,
v katerih na delazmožnost vplivajo številni dejavniki. Ilmarinen (2009) opo-
zarja, da je opredelitev delazmožnosti odvisna od tega, ali se obravnava z
vidika zdravja pri delu, zdravstvenega zavarovanja ali rehabilitacije delavcev.
Na področju zdravja pri delu je delazmožnost definirana kot ravnovesje med
delavčevimi zdravstvenimi in funkcionalnimi sposobnostmi, izobrazbo, kom-
petencami, vrednotami ter stališči na eni strani in delovnimi zahtevami, ki
vključujejo delovno okolje in skupnost kot tudi dejanske vsebine, zahteve
ter organizacijo dela, na drugi. Na delavčevo delazmožnost lahko vpliva tudi
njegovo zasebno življenje. Sicer pa sta za ohranjanje in spodbujanje dela-
350
idr. 2017). Intervencij s področja promocije gibalne aktivnosti in njenih vpli-
vov na telesno pripravljenost zaposlenih v vrtcih oz. njihov gibalni status v
pregledu literature nismo zasledili. Večje število raziskav je opravljenih tudi
na področju preučevanja gibalnih aktivnosti predšolskih otrok (predvsem v
času bivanja v vrtcih), in sicer na različnih področjih preučevanja količine ter
intenzivnosti gibanja oz. gibalnega statusa in razvoja (Lau idr. 2017).
Z namenom sodobnega pristopa k obravnavi poklicev v predšolski vzgoji,
predvsem poklicev vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice, je pomembno,
da se razmisleki za prihodnost usmerijo tudi k zagotavljanju skrbi za zdravje
strokovnega kadra v povezavi s kvaliteto opravljanja dela. Kot nakazujejo
v prispevku predstavljene raziskave (McKenzie idr. 1999; Markovšek 2014;
Plevnik 2021), sta zdravje in občutek telesne zmogljivosti strokovnega kadra
pomemben dejavnika kvalitete vodenja vzgojno-izobraževalnega procesa.
Če je bila v preteklosti gibalna dejavnost v vrtcu preučevana zgolj z vidika
otroka, se novejše raziskave usmerjajo tudi v preučevanje gibalne zmoglji-
vosti strokovnega kadra. Rezultati preteklih raziskav namreč nakazujejo, da je
gibalna dejavnost otrok ter vzgojiteljic povezana (Plevnik 2021). Razumeva-
nje omenjene povezave predstavlja pomemben prispevek pri snovanju bo-
dočih politik predšolskega polja, saj utemeljuje pomen ustrezne promocije
dejavnikov zdravja, med njimi redne gibalne dejavnosti, ne zgolj med otroci,
temveč tudi med strokovnim kadrom, kar se posledično odraža v dvigu kva-
litete dela ter občutka zadovoljstva pri delu. Skrb za ustrezno psihično in
telesno/gibalno zmogljivost bi morala postati nujnost za opravljanje pokli-
cev na področju predšolske vzgoje ter izobraževanja. Na to nujnost pa bi bilo
treba opozarjati že bodoče kadre v času izobraževalnega procesa.
Pomen promocije dejavnikov zdravja v delovni organizaciji
Ilmarinen, Kaija Tuomi in Klockars (1997) trdijo, da se je koncept delazmo-
žnosti v zadnjih dveh desetletjih spremenil in postal celovitejši ter vsestran-
ski. Zdravstveni vidik delazmožnosti je bil združen z integriranimi modeli,
v katerih na delazmožnost vplivajo številni dejavniki. Ilmarinen (2009) opo-
zarja, da je opredelitev delazmožnosti odvisna od tega, ali se obravnava z
vidika zdravja pri delu, zdravstvenega zavarovanja ali rehabilitacije delavcev.
Na področju zdravja pri delu je delazmožnost definirana kot ravnovesje med
delavčevimi zdravstvenimi in funkcionalnimi sposobnostmi, izobrazbo, kom-
petencami, vrednotami ter stališči na eni strani in delovnimi zahtevami, ki
vključujejo delovno okolje in skupnost kot tudi dejanske vsebine, zahteve
ter organizacijo dela, na drugi. Na delavčevo delazmožnost lahko vpliva tudi
njegovo zasebno življenje. Sicer pa sta za ohranjanje in spodbujanje dela-
350
