Page 352 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 352
ej Plevnik, Anja Bukovšek, Irena Kleibencetl in Milan Hosta
Pomen in poslanstvo vrtca ter zaposlenih v njem v sodobni družbi
Vrtec je lahko javni ali zasebni zavod. Njegove temeljne naloge so pomoč
staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in
otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih spo-
sobnosti. V javnem vrtcu vzgojne dejavnosti opravljajo vzgojitelj, pomočnik
vzgojitelja, svetovalni delavec, organizator zdravstveno-higienskega režima
in organizator prehrane (Zakon o vrtcih (ZVrt-UPB2) 2005). Vsak vrtec ima
glede na svojo velikost in potrebe zaposlene tudi osebe v podpornih služ-
bah – sem sodijo čiščenje, kuhinja, vzdrževalna dela. Vzgojitelji v vrtcu opra-
vljajo različne delovne naloge, ki vključujejo poučevanje, nadzor, naloge za
vzdrževanje higiene kot tudi pomoč pri prehranjevanju. Posledica vseh teh
nalog je zavzemanje različnih položajev in izvajanje različnih gibalnih vzor-
cev, ki vključujejo hojo, dvigovanje, počepe, dolgotrajno stoječo držo, kleča-
nje in različne nefiziološke položaje telesa (Andrenšek 2019; Gratz idr. 2002).
Delovna obremenitev je s presnovnega vidika opisana kot nizko intenzivna
aktivnost (Grant idr. 1995). Ker so igralnice in oprema v njih običajno zasno-
vani tako, da glede na višino ustrezajo otrokom, vzgojitelji predšolskih otrok
med izvajanjem svojih delovnih nalog zavzamejo nerodne in posledično ne-
pravilne drže telesa (King, Gratz in Kleiner 2006). S pogostim zavzemanjem
nepravilnih drž in položajev, hitrim delovnim tempom, z nezadostno količino
počitka in dvigovanjem bremen se poveča tveganje za pojav kostno-mišičnih
težav (Punnett in Wegman 2004). Poleg telesne obremenitve so vzgojitelji iz-
postavljeni tudi visoki stopnji psihološkega stresa. Vzgojitelji poročajo o pre-
obremenjenosti, časovnem pritisku, veliki odgovornosti, vendar kljub temu
menijo, da je njihovo delo zanimivo (Čecho idr. 2019). Poklicni stres lahko
v kombinaciji s telesnimi obremenitvami vpliva na pojav nekaterih kostno-
mišičnih težav in razvoj drugih bolezni (Erick in Smith 2011).
Otrok je v zgodnjem otroštvu izredno dojemljiv za dražljaje okolja, vpliv
gibalnih izkušenj je v tem obdobju največji. Vedenjski vzorci gibalnega udej-
stvovanja, ki jih človek pridobi v otroštvu, se ohranijo skozi celo življenje in
sooblikujejo temelje za aktivno ter zdravo življenje. Odrasli so zgled in s svo-
jim vedenjem vplivajo na oblikovanje zdravega življenjskega sloga otroka
oz. mladostnika (Pišot in Planinšec 2005). Vzgojitelji pomembno vplivajo na
gibalno aktivnost otrok v predšolskem varstvu. Peggy Cheung (2020) je v
svoji raziskavi ugotovila, da otroci v skupinah gibalno aktivnejših vzgojite-
ljev dosegajo večje količine gibalne aktivnosti kot otroci pri vzgojiteljih, ki so
manj gibalno aktivni. Vzgojitelj ima tako izredno pomembno vlogo v gibal-
nem razvoju predšolskih otrok. Na gibalno aktivnost otrok znotraj programa
352
Pomen in poslanstvo vrtca ter zaposlenih v njem v sodobni družbi
Vrtec je lahko javni ali zasebni zavod. Njegove temeljne naloge so pomoč
staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in
otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih spo-
sobnosti. V javnem vrtcu vzgojne dejavnosti opravljajo vzgojitelj, pomočnik
vzgojitelja, svetovalni delavec, organizator zdravstveno-higienskega režima
in organizator prehrane (Zakon o vrtcih (ZVrt-UPB2) 2005). Vsak vrtec ima
glede na svojo velikost in potrebe zaposlene tudi osebe v podpornih služ-
bah – sem sodijo čiščenje, kuhinja, vzdrževalna dela. Vzgojitelji v vrtcu opra-
vljajo različne delovne naloge, ki vključujejo poučevanje, nadzor, naloge za
vzdrževanje higiene kot tudi pomoč pri prehranjevanju. Posledica vseh teh
nalog je zavzemanje različnih položajev in izvajanje različnih gibalnih vzor-
cev, ki vključujejo hojo, dvigovanje, počepe, dolgotrajno stoječo držo, kleča-
nje in različne nefiziološke položaje telesa (Andrenšek 2019; Gratz idr. 2002).
Delovna obremenitev je s presnovnega vidika opisana kot nizko intenzivna
aktivnost (Grant idr. 1995). Ker so igralnice in oprema v njih običajno zasno-
vani tako, da glede na višino ustrezajo otrokom, vzgojitelji predšolskih otrok
med izvajanjem svojih delovnih nalog zavzamejo nerodne in posledično ne-
pravilne drže telesa (King, Gratz in Kleiner 2006). S pogostim zavzemanjem
nepravilnih drž in položajev, hitrim delovnim tempom, z nezadostno količino
počitka in dvigovanjem bremen se poveča tveganje za pojav kostno-mišičnih
težav (Punnett in Wegman 2004). Poleg telesne obremenitve so vzgojitelji iz-
postavljeni tudi visoki stopnji psihološkega stresa. Vzgojitelji poročajo o pre-
obremenjenosti, časovnem pritisku, veliki odgovornosti, vendar kljub temu
menijo, da je njihovo delo zanimivo (Čecho idr. 2019). Poklicni stres lahko
v kombinaciji s telesnimi obremenitvami vpliva na pojav nekaterih kostno-
mišičnih težav in razvoj drugih bolezni (Erick in Smith 2011).
Otrok je v zgodnjem otroštvu izredno dojemljiv za dražljaje okolja, vpliv
gibalnih izkušenj je v tem obdobju največji. Vedenjski vzorci gibalnega udej-
stvovanja, ki jih človek pridobi v otroštvu, se ohranijo skozi celo življenje in
sooblikujejo temelje za aktivno ter zdravo življenje. Odrasli so zgled in s svo-
jim vedenjem vplivajo na oblikovanje zdravega življenjskega sloga otroka
oz. mladostnika (Pišot in Planinšec 2005). Vzgojitelji pomembno vplivajo na
gibalno aktivnost otrok v predšolskem varstvu. Peggy Cheung (2020) je v
svoji raziskavi ugotovila, da otroci v skupinah gibalno aktivnejših vzgojite-
ljev dosegajo večje količine gibalne aktivnosti kot otroci pri vzgojiteljih, ki so
manj gibalno aktivni. Vzgojitelj ima tako izredno pomembno vlogo v gibal-
nem razvoju predšolskih otrok. Na gibalno aktivnost otrok znotraj programa
352
