Page 379 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 379
Od opeke in malte do bajtov:
razvoj virtualnih muzejev
Jasmina Rejec
Univerza na Primorskem
jasmina.rejec@gmail.com
Muzej je danes kot prostor neposrednega in osebnega poučevanja povezal fi-
zični ter virtualni svet. Razvoj virtualne resničnosti ter virtualnih muzejev tako
omogoča, da se muzejski artefakti prenesejo v virtualno okolje z bogato infor-
macijsko vsebino za izobraževalne namene. Vendar se kljub napredku, ki smo
mu priča na tehnološkem področju virtualne resničnosti, in vse večji uporabi
te tehnologije na različnih področjih slednja v muzejskem prostoru še vedno
ne premika s tako hitrostjo, kot se hitro razvija XR-tehnologija (razširjena, virtu-
alna in obogatena resničnost). Da bi laže razumeli pomen virtualnih muzejev,
sta potrebna poznavanje zgodovine razvoja virtualne resničnosti in uporaba
pravilne terminologije.
Ključne besede: virtualna resničnost, virtualni muzeji, muzeji in internet, zgo-
dovina
Uvod
Nova medijska tehnologija, ki jo je spodbudila digitalna revolucija, je razši-
rila naša obstoječa orodja, s čimer so digitalni mediji postali del skoraj vseh
vidikov našega vsakdanjega življenja (Baceviciute 2020).
Vpliv in napredek tehnologije sta imela veliko vlogo v muzejskem okolju.
Z razvojem novih tehnologij so muzeji lahko nadgradili svoje zbirke, izobra-
ževalne programe ter jih naredili še interaktivnejše in dostopnejše učencem
ter obiskovalcem. Uporaba tehnologije je, kot v svoji metaraziskavi pišejo
tudi Wei Xu idr. (2021), imela različne spodbujevalne učinke na učence raz-
ličnih starosti. Prav tako o učinkovitosti vključevanja tehnologij navidezne in
obogatene resničnosti pri učenju v muzejih pišejo Zhou, Juanjuan Chen in
Minhong Wang (2022), ki menijo, da lahko navidezna in obogatena resnič-
nost izboljšata učenje v muzejih s ponujanjem globljih ter interaktivnejših
izkušenj učenja, spodbujanjem pridobivanja znanja ter povečanjem anga-
žiranosti. Muzeji se največkrat hote ali nehote opirajo na konstruktivistično
teorijo učenja, ko oblikujejo pedagoške programe in želijo otroke vključiti v
raziskovanje ter eksperimentiranje in jim nuditi podlago za kritično razmi-
šljanje (Lee 2023). Spletni viri, kot so digitalne zbirke, virtualni ogledi, spletne
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.379-390
razvoj virtualnih muzejev
Jasmina Rejec
Univerza na Primorskem
jasmina.rejec@gmail.com
Muzej je danes kot prostor neposrednega in osebnega poučevanja povezal fi-
zični ter virtualni svet. Razvoj virtualne resničnosti ter virtualnih muzejev tako
omogoča, da se muzejski artefakti prenesejo v virtualno okolje z bogato infor-
macijsko vsebino za izobraževalne namene. Vendar se kljub napredku, ki smo
mu priča na tehnološkem področju virtualne resničnosti, in vse večji uporabi
te tehnologije na različnih področjih slednja v muzejskem prostoru še vedno
ne premika s tako hitrostjo, kot se hitro razvija XR-tehnologija (razširjena, virtu-
alna in obogatena resničnost). Da bi laže razumeli pomen virtualnih muzejev,
sta potrebna poznavanje zgodovine razvoja virtualne resničnosti in uporaba
pravilne terminologije.
Ključne besede: virtualna resničnost, virtualni muzeji, muzeji in internet, zgo-
dovina
Uvod
Nova medijska tehnologija, ki jo je spodbudila digitalna revolucija, je razši-
rila naša obstoječa orodja, s čimer so digitalni mediji postali del skoraj vseh
vidikov našega vsakdanjega življenja (Baceviciute 2020).
Vpliv in napredek tehnologije sta imela veliko vlogo v muzejskem okolju.
Z razvojem novih tehnologij so muzeji lahko nadgradili svoje zbirke, izobra-
ževalne programe ter jih naredili še interaktivnejše in dostopnejše učencem
ter obiskovalcem. Uporaba tehnologije je, kot v svoji metaraziskavi pišejo
tudi Wei Xu idr. (2021), imela različne spodbujevalne učinke na učence raz-
ličnih starosti. Prav tako o učinkovitosti vključevanja tehnologij navidezne in
obogatene resničnosti pri učenju v muzejih pišejo Zhou, Juanjuan Chen in
Minhong Wang (2022), ki menijo, da lahko navidezna in obogatena resnič-
nost izboljšata učenje v muzejih s ponujanjem globljih ter interaktivnejših
izkušenj učenja, spodbujanjem pridobivanja znanja ter povečanjem anga-
žiranosti. Muzeji se največkrat hote ali nehote opirajo na konstruktivistično
teorijo učenja, ko oblikujejo pedagoške programe in želijo otroke vključiti v
raziskovanje ter eksperimentiranje in jim nuditi podlago za kritično razmi-
šljanje (Lee 2023). Spletni viri, kot so digitalne zbirke, virtualni ogledi, spletne
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.379-390