Page 382 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 382
mina Rejec
običajno zanaša na uporabo pametnega telefona ali tabličnega računalnika.
Razširjena resničnost se pogosto uporablja v marketinških in oglaševalskih
kampanjah, kjer lahko uporabniki s svojim telefonom vidijo digitalno vse-
bino, prikazano na dejanskih predmetih (Schweibenz 2019; Ch’ng idr. 2019).
Problematiko uporabe pravilne tehnologije omenja Nadezhda Povroznik
(2020), ki piše, da Mednarodni muzejski svet revidira zastarelo definicijo »mu-
zeja«, saj ni enotnega razumevanja izraza »virtualni muzej«; obstajajo pa raz-
lične interpretacije, kot so digitalni muzej, spletni muzej ali muzej na spletu.
Zaradi same interdisciplinarnosti tehnologije in muzejev je težko podati iz-
črpno definicijo. Sprva so bili virtualni muzeji preprosti prikazovalniki, ki so
promovirali muzejske razstave. Skozi čas so se razvili in postali vse komplek-
snejši (Povroznik 2020).
Za lažje razumevanje bomo na kratko razložili izraze virtualni/digitalni
muzej, virtualna/obogatena/mešana resničnost, 3D-modeliranje ter poto-
pitvena (angl. immersive) izkušnja (Schweibenz 1998; 2019; Sylaiou idr. 2009;
Sylaiou idr. 2018; Ch’ng idr. 2019):
– Virtualni muzej: digitalna platforma, ki obiskovalcem omogoča razi-
skovanje in interakcijo z muzejskimi artefakti ter zasloni v virtualnem
okolju, pogosto z uporabo 3D-modeliranja, multimedijskih in interak-
tivnih funkcij. Virtualni muzeji lahko nudijo različne koristi, vključno
z večjo dostopnostjo, dosegom in angažiranostjo ter ohranjanjem in
deljenjem kulturne dediščine. Manj stroga definicija navaja, vsaj po
mnenju Stelle Sylaiou idr. (2009), da gre lahko pri virtualnem muzeju
za digitalno zbirko, ki je predstavljena preko spleta in predstavlja po-
daljšek fizičnega muzeja. Poleg tega je lahko izraz virtualni muzej 3D-
rekonstrukcija fizičnega muzeja ali pa izmišljeno okolje, v obliki različ-
nih sob, v katerih so postavljeni artefakti.
– Digitalni muzej: še en izraz za virtualni muzej, ki se uporablja izmenično
z virtualnim.
– Virtualna resničnost: računalniško ustvarjena simulacija tridimenzional-
nega okolja, s katerim je mogoče komunicirati na navidezno resničen
ali fizičen način. To je tehnologija, ki ustvarja občutek potopitve in pri-
sotnosti ter uporabnikom omogoča, da izkusijo in komunicirajo z virtu-
alnimi okolji ter s predmeti, kot da bi bili resnični.
– 3D-modeliranje: proces ustvarjanja digitalne predstavitve tridimenzio-
nalnega objekta ali prostora.
– Obogatena resničnost: interaktivna tehnologija, ki prekriva digitalne in-
formacije v realnem svetu.
382
običajno zanaša na uporabo pametnega telefona ali tabličnega računalnika.
Razširjena resničnost se pogosto uporablja v marketinških in oglaševalskih
kampanjah, kjer lahko uporabniki s svojim telefonom vidijo digitalno vse-
bino, prikazano na dejanskih predmetih (Schweibenz 2019; Ch’ng idr. 2019).
Problematiko uporabe pravilne tehnologije omenja Nadezhda Povroznik
(2020), ki piše, da Mednarodni muzejski svet revidira zastarelo definicijo »mu-
zeja«, saj ni enotnega razumevanja izraza »virtualni muzej«; obstajajo pa raz-
lične interpretacije, kot so digitalni muzej, spletni muzej ali muzej na spletu.
Zaradi same interdisciplinarnosti tehnologije in muzejev je težko podati iz-
črpno definicijo. Sprva so bili virtualni muzeji preprosti prikazovalniki, ki so
promovirali muzejske razstave. Skozi čas so se razvili in postali vse komplek-
snejši (Povroznik 2020).
Za lažje razumevanje bomo na kratko razložili izraze virtualni/digitalni
muzej, virtualna/obogatena/mešana resničnost, 3D-modeliranje ter poto-
pitvena (angl. immersive) izkušnja (Schweibenz 1998; 2019; Sylaiou idr. 2009;
Sylaiou idr. 2018; Ch’ng idr. 2019):
– Virtualni muzej: digitalna platforma, ki obiskovalcem omogoča razi-
skovanje in interakcijo z muzejskimi artefakti ter zasloni v virtualnem
okolju, pogosto z uporabo 3D-modeliranja, multimedijskih in interak-
tivnih funkcij. Virtualni muzeji lahko nudijo različne koristi, vključno
z večjo dostopnostjo, dosegom in angažiranostjo ter ohranjanjem in
deljenjem kulturne dediščine. Manj stroga definicija navaja, vsaj po
mnenju Stelle Sylaiou idr. (2009), da gre lahko pri virtualnem muzeju
za digitalno zbirko, ki je predstavljena preko spleta in predstavlja po-
daljšek fizičnega muzeja. Poleg tega je lahko izraz virtualni muzej 3D-
rekonstrukcija fizičnega muzeja ali pa izmišljeno okolje, v obliki različ-
nih sob, v katerih so postavljeni artefakti.
– Digitalni muzej: še en izraz za virtualni muzej, ki se uporablja izmenično
z virtualnim.
– Virtualna resničnost: računalniško ustvarjena simulacija tridimenzional-
nega okolja, s katerim je mogoče komunicirati na navidezno resničen
ali fizičen način. To je tehnologija, ki ustvarja občutek potopitve in pri-
sotnosti ter uporabnikom omogoča, da izkusijo in komunicirajo z virtu-
alnimi okolji ter s predmeti, kot da bi bili resnični.
– 3D-modeliranje: proces ustvarjanja digitalne predstavitve tridimenzio-
nalnega objekta ali prostora.
– Obogatena resničnost: interaktivna tehnologija, ki prekriva digitalne in-
formacije v realnem svetu.
382
