Page 383 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 383
Od opeke in malte do bajtov: razvoj virtualnih muzejev
– Potopitvena izkušnja: digitalno okolje ali razstava, ki v celoti vključuje
čute in ustvarja občutek fizične prisotnosti.
Vloga tehnološkega napredka pri razvoju virtualnih muzejev
S prihodom nove muzeologije v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je pri-
šlo do premika v muzeološkem konceptu, saj so muzealci začeli razmišljati,
da je kontekst kulturnega artefakta pomembnejši od samega predmeta. Z
inovativnimi metodami in orodji ter izkoriščanjem potenciala spleta kot in-
formacijskega vira so bili tako ustvarjeni virtualni muzeji. Ti so vsebino in kon-
tekst muzejskih zbirk naredili dostopnejša in privlačnejša za širšo javnost ter
obogatili muzejsko izkušnjo (Sylaiou idr. 2009).
Pri predstavitvi kratkega pregleda razvoja virtualnih muzejev smo upošte-
vali delo Nadezhde Povrzonik (2020) »Digital History of Virtual Museums: The
Transition from Analog to Internet Environment« ter raziskavo Stelle Sylaiou
idr. (2009) »Virtual Museums, a Survey and Some Issues for Consideration«.
Obe deli obravnavata razvoj virtualnih muzejev in poudarjata pomembnost
tehnologije pri oblikovanju virtualne muzejske izkušnje za obiskovalce. Na-
dezhda Povroznik (2020) se posebej osredotoča na prehod z analogne na in-
ternetno platformo virtualnih muzejev, medtem ko Stella Sylaiou idr. (2009)
ponujajo celovito raziskavo virtualnih muzejev ter obravnavajo različne vi-
dike, ki jih je treba upoštevati pri njihovem oblikovanju.
Tehnološki napredek na področju XR-tehnologije je omogočil uporabo so-
fisticiranih orodij tudi za zagotavljanje razvoja virtualnih muzejev. Prve ra-
ziskave na področju virtualnih muzejev so bile osredotočene predvsem na
statične predstavitve besedil in fotografij v virtualnem okolju, kasneje pa so
eksponati/artefakti začeli dobivati dinamičnejšo in interaktivnejšo podobo
(Sylaiou idr. 2009; Moore 1995; Nentwig 1999; Fopp 1997; Dede 1996; Povro-
znik 2020).
– Sam začetek razvoja virtualnih muzejev lahko umestimo med leti 1990
in 2000, čeprav je André Malraux že leta 1947 predstavil idejo o muzeju
brez zidov in lokacije (Sylaiou idr. 2018). Najzgodnejši virtualni muzeji
so bili preproste spletne strani, ki so ponujale besedilne informacije in
slike o eksponatih ter zbirkah. Ti zgodnji virtualni muzeji so bili omejeni
v smislu interaktivnosti in multimedije. Proti koncu 90. let so že utirali
pot naprednejšim digitalnim platformam (Schweibenz 2019).
– S prihodom naprednejše internetne tehnologije v letih med 2000 in
2010 so se virtualni muzeji že nadgradili z multimedijskimi elementi,
kot so npr. videoposnetki, avdio- in interaktivne funkcije, 3D-modeli,
383
– Potopitvena izkušnja: digitalno okolje ali razstava, ki v celoti vključuje
čute in ustvarja občutek fizične prisotnosti.
Vloga tehnološkega napredka pri razvoju virtualnih muzejev
S prihodom nove muzeologije v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je pri-
šlo do premika v muzeološkem konceptu, saj so muzealci začeli razmišljati,
da je kontekst kulturnega artefakta pomembnejši od samega predmeta. Z
inovativnimi metodami in orodji ter izkoriščanjem potenciala spleta kot in-
formacijskega vira so bili tako ustvarjeni virtualni muzeji. Ti so vsebino in kon-
tekst muzejskih zbirk naredili dostopnejša in privlačnejša za širšo javnost ter
obogatili muzejsko izkušnjo (Sylaiou idr. 2009).
Pri predstavitvi kratkega pregleda razvoja virtualnih muzejev smo upošte-
vali delo Nadezhde Povrzonik (2020) »Digital History of Virtual Museums: The
Transition from Analog to Internet Environment« ter raziskavo Stelle Sylaiou
idr. (2009) »Virtual Museums, a Survey and Some Issues for Consideration«.
Obe deli obravnavata razvoj virtualnih muzejev in poudarjata pomembnost
tehnologije pri oblikovanju virtualne muzejske izkušnje za obiskovalce. Na-
dezhda Povroznik (2020) se posebej osredotoča na prehod z analogne na in-
ternetno platformo virtualnih muzejev, medtem ko Stella Sylaiou idr. (2009)
ponujajo celovito raziskavo virtualnih muzejev ter obravnavajo različne vi-
dike, ki jih je treba upoštevati pri njihovem oblikovanju.
Tehnološki napredek na področju XR-tehnologije je omogočil uporabo so-
fisticiranih orodij tudi za zagotavljanje razvoja virtualnih muzejev. Prve ra-
ziskave na področju virtualnih muzejev so bile osredotočene predvsem na
statične predstavitve besedil in fotografij v virtualnem okolju, kasneje pa so
eksponati/artefakti začeli dobivati dinamičnejšo in interaktivnejšo podobo
(Sylaiou idr. 2009; Moore 1995; Nentwig 1999; Fopp 1997; Dede 1996; Povro-
znik 2020).
– Sam začetek razvoja virtualnih muzejev lahko umestimo med leti 1990
in 2000, čeprav je André Malraux že leta 1947 predstavil idejo o muzeju
brez zidov in lokacije (Sylaiou idr. 2018). Najzgodnejši virtualni muzeji
so bili preproste spletne strani, ki so ponujale besedilne informacije in
slike o eksponatih ter zbirkah. Ti zgodnji virtualni muzeji so bili omejeni
v smislu interaktivnosti in multimedije. Proti koncu 90. let so že utirali
pot naprednejšim digitalnim platformam (Schweibenz 2019).
– S prihodom naprednejše internetne tehnologije v letih med 2000 in
2010 so se virtualni muzeji že nadgradili z multimedijskimi elementi,
kot so npr. videoposnetki, avdio- in interaktivne funkcije, 3D-modeli,
383
