Page 380 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 380
mina Rejec
razstave ipd., učiteljem olajšajo dostop do muzejskih vsebin od koder koli
na svetu.
Muzeji se tako danes spreminjajo v dinamične prostore, ki omogočajo ne-
posredno in osebno izobraževanje, hkrati pa združujejo fizični in virtualni
svet. Muzejski delavci se ob tem soočajo z izzivi, kako povezati fizično in vir-
tualno na način, da bi dosegli čim več ljudi, saj se muzejske zbirke počasi
premikajo v digitalni svet. V zadnjih petnajstih letih se je zaradi vse večjega
razširjanja in hitrega razvoja virtualne, obogatene ter navidezne resničnosti
na splošno, še posebej pa v muzejskem konceptu na novo uveljavil pojem
virtualni muzej. Sam koncept ter zadevna terminologija pa segata še pred
obdobje interneta (Schweibenz 2019).
Vendar ne glede na razširjenost virtualnih muzejev ostaja vprašanje pra-
vilne uporabe terminologije. Za prva leta virtualnega muzeja so bile značilne
multimedijske in hipermedijske aplikacije na CD-ROM-ih in računalnikih (Sy-
laiou idr. 2009). Svetovni splet je tako ponudil nove možnosti za predstavi-
tev muzejskih informacij in s tem doseg izven muzejskih zidov. Kot omenja
Schweibenz (2019), je temu sledila širša razprava o naravi in bistvu koncepta
virtualnega muzeja; da pa bi bolje razumeli izpeljavo terminologije in pojma
virtualni muzej, je potrebena analiza razvoja tega koncepta skozi čas.
Metode in rezultati
S pomočjo pregleda strokovne literature s področja razvoja virtualne resnič-
nosti (v nadaljevanju VR) in virtualnih muzejev želimo ustvariti teoretično
podlago, ki bi morda lahko služila tudi kot nadaljnje izhodišče za raziskave
pri vključevanju virtualne, obogatene in navidezne resničnosti (v nadaljeva-
nju XR-tehnologije) na muzejskem področju. Pri tem smo se osredotočili na
naslednje cilje:
1. pregled obstoječe literature na področju VR in virtualnih muzejev;
2. kratek opis terminologije;
3. predstavitev razvoja virtualnih muzejev.
Pri tem smo si postavili raziskovalni vprašanji:
1. Kakšno vlogo je imel tehnološki napredek pri razvoju virtualnih muze-
jev?
2. Kaj predstavljajo pojmi »virtualna resničnost«, »obogatena resničnost«
in »navidezna resničnost«?
Da bi odgovorili na raziskovalni vprašanji, smo preučili obstoječe raziskave.
380
razstave ipd., učiteljem olajšajo dostop do muzejskih vsebin od koder koli
na svetu.
Muzeji se tako danes spreminjajo v dinamične prostore, ki omogočajo ne-
posredno in osebno izobraževanje, hkrati pa združujejo fizični in virtualni
svet. Muzejski delavci se ob tem soočajo z izzivi, kako povezati fizično in vir-
tualno na način, da bi dosegli čim več ljudi, saj se muzejske zbirke počasi
premikajo v digitalni svet. V zadnjih petnajstih letih se je zaradi vse večjega
razširjanja in hitrega razvoja virtualne, obogatene ter navidezne resničnosti
na splošno, še posebej pa v muzejskem konceptu na novo uveljavil pojem
virtualni muzej. Sam koncept ter zadevna terminologija pa segata še pred
obdobje interneta (Schweibenz 2019).
Vendar ne glede na razširjenost virtualnih muzejev ostaja vprašanje pra-
vilne uporabe terminologije. Za prva leta virtualnega muzeja so bile značilne
multimedijske in hipermedijske aplikacije na CD-ROM-ih in računalnikih (Sy-
laiou idr. 2009). Svetovni splet je tako ponudil nove možnosti za predstavi-
tev muzejskih informacij in s tem doseg izven muzejskih zidov. Kot omenja
Schweibenz (2019), je temu sledila širša razprava o naravi in bistvu koncepta
virtualnega muzeja; da pa bi bolje razumeli izpeljavo terminologije in pojma
virtualni muzej, je potrebena analiza razvoja tega koncepta skozi čas.
Metode in rezultati
S pomočjo pregleda strokovne literature s področja razvoja virtualne resnič-
nosti (v nadaljevanju VR) in virtualnih muzejev želimo ustvariti teoretično
podlago, ki bi morda lahko služila tudi kot nadaljnje izhodišče za raziskave
pri vključevanju virtualne, obogatene in navidezne resničnosti (v nadaljeva-
nju XR-tehnologije) na muzejskem področju. Pri tem smo se osredotočili na
naslednje cilje:
1. pregled obstoječe literature na področju VR in virtualnih muzejev;
2. kratek opis terminologije;
3. predstavitev razvoja virtualnih muzejev.
Pri tem smo si postavili raziskovalni vprašanji:
1. Kakšno vlogo je imel tehnološki napredek pri razvoju virtualnih muze-
jev?
2. Kaj predstavljajo pojmi »virtualna resničnost«, »obogatena resničnost«
in »navidezna resničnost«?
Da bi odgovorili na raziskovalni vprašanji, smo preučili obstoječe raziskave.
380
