Page 384 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 384
mina Rejec
igre ipd. To je posledično povečalo privlačnost in dodatno poglobilo
zanimanje obiskovalcev.
– Po letu 2010 in vse do danes so virtualni muzeji dobivali nove razsežno-
sti. Z uporabo VR-očal lahko obiskovalci raziskujejo virtualna okolja na
realističnejši in interaktivnejši način ter celo komunicirajo z virtualnimi
artefakti in eksponati.
– Omeniti je treba tudi razvoj razširjene in mešane resničnosti (AR, MR)
po letu 2010. Virtualni muzeji obiskovalcem med drugim omogočajo
interakcijo z digitalnimi vsebinami, ki se prekrivajo z resničnim svetom.
To ustvarja še brezhibnejšo in bolj poglobljeno izkušnjo ter obiskoval-
cem omogoča, da na otipljivejši način raziskujejo virtualne predmete
(Povroznik 2020; Sylaiou idr. 2009; Sylaiou idr. 2018).
Izpostaviti bi bilo smotrno tudi raziskavo Kamariotouja, Marie Kamariotou
in Kitsiosa (2021), v kateri se opirajo na vpoglede različnih disciplin, vključno
z raziskavami muzejev, marketinga in IKT-tehnologije, da bi razvili celovit pri-
stop k načrtovanju in oblikovanju virtualnih razstav. Članek služi kot drago-
cen vir za muzealce, ki želijo ustvariti virtualne razstave in izboljšati izkušnje
obiskovalcev. Z uporabo multidisciplinarnega pristopa, ki upošteva potrebe
in želje obiskovalcev, lahko muzeji ustvarijo privlačne virtualne izkušnje in
hkrati poskrbijo za prezentacijo kulturne dediščine na način, ki je blizu obi-
skovalcem.
Velik vpliv na razvoj virtualnih muzejev je imela tudi pandemija covida-19.
Odličen vpogled v pandemični svet muzejev v svojem članku ponujata Choi
in Kim (2021), ki sta uspela identificirati spremembe in izzive, s katerimi se so-
očajo muzejski strokovnjaki. Avtorja sta se pri analizi strategij in pristopov, ki
so jih muzeji sprejeli med obdobjem pandemije, opirala na primerjalne razis-
kave in intervjuje z direktorji muzejev ter njihovimi zaposlenimi. Izpostavimo
lahko predvsem finančne in operativne izzive, zmanjšan prihodek ter hkrati
povečane stroške za varnostne ukrepe. Veliko muzejev se je tako odzvalo z
uvedbo novih digitalnih in virtualnih strategij, kot so npr. spletne razstave,
virtualni ogledi ter angažiranje v družbenih medijih (Choi in Kim 2021). Pri
tem se nam seveda postavlja vprašanje, kako muzejski delavci v svoje delo
vključujejo digitalno strategijo in kaj sploh pojmujejo pod digitalnim načr-
tovanjem za prihodnost. Dobro zastavljena strategija ima namreč dober in
konkurenčen potencial, da virtualno resničnost in virtualni muzej približa
obiskovalcem. Večina muzejskih delavcev ima spletno stran, tako v svojem
delu menijo tudi Kamariotou, Maria Kamariotou in Kitsios (2021), kot mar-
ketinško orodje. Na operativni ravni je treba razumeti strateško vlogo sple-
384
igre ipd. To je posledično povečalo privlačnost in dodatno poglobilo
zanimanje obiskovalcev.
– Po letu 2010 in vse do danes so virtualni muzeji dobivali nove razsežno-
sti. Z uporabo VR-očal lahko obiskovalci raziskujejo virtualna okolja na
realističnejši in interaktivnejši način ter celo komunicirajo z virtualnimi
artefakti in eksponati.
– Omeniti je treba tudi razvoj razširjene in mešane resničnosti (AR, MR)
po letu 2010. Virtualni muzeji obiskovalcem med drugim omogočajo
interakcijo z digitalnimi vsebinami, ki se prekrivajo z resničnim svetom.
To ustvarja še brezhibnejšo in bolj poglobljeno izkušnjo ter obiskoval-
cem omogoča, da na otipljivejši način raziskujejo virtualne predmete
(Povroznik 2020; Sylaiou idr. 2009; Sylaiou idr. 2018).
Izpostaviti bi bilo smotrno tudi raziskavo Kamariotouja, Marie Kamariotou
in Kitsiosa (2021), v kateri se opirajo na vpoglede različnih disciplin, vključno
z raziskavami muzejev, marketinga in IKT-tehnologije, da bi razvili celovit pri-
stop k načrtovanju in oblikovanju virtualnih razstav. Članek služi kot drago-
cen vir za muzealce, ki želijo ustvariti virtualne razstave in izboljšati izkušnje
obiskovalcev. Z uporabo multidisciplinarnega pristopa, ki upošteva potrebe
in želje obiskovalcev, lahko muzeji ustvarijo privlačne virtualne izkušnje in
hkrati poskrbijo za prezentacijo kulturne dediščine na način, ki je blizu obi-
skovalcem.
Velik vpliv na razvoj virtualnih muzejev je imela tudi pandemija covida-19.
Odličen vpogled v pandemični svet muzejev v svojem članku ponujata Choi
in Kim (2021), ki sta uspela identificirati spremembe in izzive, s katerimi se so-
očajo muzejski strokovnjaki. Avtorja sta se pri analizi strategij in pristopov, ki
so jih muzeji sprejeli med obdobjem pandemije, opirala na primerjalne razis-
kave in intervjuje z direktorji muzejev ter njihovimi zaposlenimi. Izpostavimo
lahko predvsem finančne in operativne izzive, zmanjšan prihodek ter hkrati
povečane stroške za varnostne ukrepe. Veliko muzejev se je tako odzvalo z
uvedbo novih digitalnih in virtualnih strategij, kot so npr. spletne razstave,
virtualni ogledi ter angažiranje v družbenih medijih (Choi in Kim 2021). Pri
tem se nam seveda postavlja vprašanje, kako muzejski delavci v svoje delo
vključujejo digitalno strategijo in kaj sploh pojmujejo pod digitalnim načr-
tovanjem za prihodnost. Dobro zastavljena strategija ima namreč dober in
konkurenčen potencial, da virtualno resničnost in virtualni muzej približa
obiskovalcem. Večina muzejskih delavcev ima spletno stran, tako v svojem
delu menijo tudi Kamariotou, Maria Kamariotou in Kitsios (2021), kot mar-
ketinško orodje. Na operativni ravni je treba razumeti strateško vlogo sple-
384
