Page 492 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 492
aša Živkovič
tematični uspešnosti otrok (npr. Butterworth 2005). Po mnenju Camille Björ-
klund, Marje van den Heuvel-Panhuizen in Angelike Kullberg (2020) imajo
omenjene raziskave svoje pomanjkljivosti, med katerimi omenjajo, da pozor-
nost posvečajo temu, kako se razvija razumevanje matematike v zgodnje ob-
dobju otroštva in kako otroci sprejemajo dejavnosti ZUM, ne osredotočajo pa
se na vprašanje, zakaj so določene matematične kompetence pomembne ali
zakaj nekatere dejavnosti spodbujajo njihov razvoj, druge pa ne. V naspro-
tju s psihološkim raziskovanjem didaktiko matematike zanima perspektiva
učečega se otroka, učitelja, ki poučuje, in okolja, ki ponuja učne priložno-
sti, v katerih se izvaja poučevanje in učenje. Kakor trdijo avtorice (2020), se
didaktika matematike za razliko od psihološkega raziskovanja ZUM posveča
vprašanju prepoznavanja ZUM v dejavnostih zgodnjega otroštva, znotraj in
izven formalnega izobraževanja.
Zmotno bi bilo misliti, da se predšolski otrok z ZUM sreča šele ob organi-
zirani predšolski vzgoji in izobraževanju ali z vstopom v osnovo šolo. Z njo
se sreča že v domačem okolju, vendar se ta okolja razlikujejo, zato otroci v
organizirano predšolsko vzgojo vstopajo z različnimi izkušnjami, znanjem in
spretnostmi tudi na področju matematike. Daphna Bassok in Latham (2014)
ugotavljata, da se razlike v bralnih in matematičnih spretnostih kažejo že ob
vstopu v vrtec. V zadnjih letih so se izvedle številne raziskave, ki domačemu
učnemu okolju pripisujejo ključno vlogo pri razvoju predakademskih znanj
(Cheung idr. 2021). V razlago, kaj je domače učno okolje, raziskovalci vklju-
čujejo vse tisto, kar počnejo starši, da spodbujajo pismenost otrok in mate-
matične spretnosti doma, ter njihova splošna prepričanja in stališča do otro-
kovega učenja (Dearing in Tang 2009 v Cheung idr. 2021). Posledično se je
med raziskovalci (Blevins-Knabe in Berghout Austin 2016 v Kluczniok 2017)
pojavilo vprašanje, kako bi lahko podpirali družine pri spodbujanju in ne-
govanju otrokove matematične pismenosti. V nadaljevanju je predstavljeno,
kako, kdaj in kaj so različni raziskovalci začeli raziskovati na področju ZUM ter
sodelovanja s starši.
Od Fröbla do ZUM v 21. stoletju
Zgodnje učenje matematike je področje raziskovanja, študija in prakse, ki
vključuje zagotavljanje spodbudnih dejavnosti in učnih okolij, ki jih organizi-
rajo in usmerjajo vzgojitelji, skrbniki ter drugi strokovnjaki s ciljem, da bi otro-
kom ponudili izkušnje, ki bi razširile njihovo znanje in spodbudile razvoj ma-
tematičnih pojmov in spretnosti. Sodobne raziskave zgodnjega učenja ma-
tematike se osredotočajo na otroke od rojstva do vstopa v šolo in poudar-
jeno je, da raziskovalci v zadnjem času skušajo odgovoriti na vprašanje, na
492
tematični uspešnosti otrok (npr. Butterworth 2005). Po mnenju Camille Björ-
klund, Marje van den Heuvel-Panhuizen in Angelike Kullberg (2020) imajo
omenjene raziskave svoje pomanjkljivosti, med katerimi omenjajo, da pozor-
nost posvečajo temu, kako se razvija razumevanje matematike v zgodnje ob-
dobju otroštva in kako otroci sprejemajo dejavnosti ZUM, ne osredotočajo pa
se na vprašanje, zakaj so določene matematične kompetence pomembne ali
zakaj nekatere dejavnosti spodbujajo njihov razvoj, druge pa ne. V naspro-
tju s psihološkim raziskovanjem didaktiko matematike zanima perspektiva
učečega se otroka, učitelja, ki poučuje, in okolja, ki ponuja učne priložno-
sti, v katerih se izvaja poučevanje in učenje. Kakor trdijo avtorice (2020), se
didaktika matematike za razliko od psihološkega raziskovanja ZUM posveča
vprašanju prepoznavanja ZUM v dejavnostih zgodnjega otroštva, znotraj in
izven formalnega izobraževanja.
Zmotno bi bilo misliti, da se predšolski otrok z ZUM sreča šele ob organi-
zirani predšolski vzgoji in izobraževanju ali z vstopom v osnovo šolo. Z njo
se sreča že v domačem okolju, vendar se ta okolja razlikujejo, zato otroci v
organizirano predšolsko vzgojo vstopajo z različnimi izkušnjami, znanjem in
spretnostmi tudi na področju matematike. Daphna Bassok in Latham (2014)
ugotavljata, da se razlike v bralnih in matematičnih spretnostih kažejo že ob
vstopu v vrtec. V zadnjih letih so se izvedle številne raziskave, ki domačemu
učnemu okolju pripisujejo ključno vlogo pri razvoju predakademskih znanj
(Cheung idr. 2021). V razlago, kaj je domače učno okolje, raziskovalci vklju-
čujejo vse tisto, kar počnejo starši, da spodbujajo pismenost otrok in mate-
matične spretnosti doma, ter njihova splošna prepričanja in stališča do otro-
kovega učenja (Dearing in Tang 2009 v Cheung idr. 2021). Posledično se je
med raziskovalci (Blevins-Knabe in Berghout Austin 2016 v Kluczniok 2017)
pojavilo vprašanje, kako bi lahko podpirali družine pri spodbujanju in ne-
govanju otrokove matematične pismenosti. V nadaljevanju je predstavljeno,
kako, kdaj in kaj so različni raziskovalci začeli raziskovati na področju ZUM ter
sodelovanja s starši.
Od Fröbla do ZUM v 21. stoletju
Zgodnje učenje matematike je področje raziskovanja, študija in prakse, ki
vključuje zagotavljanje spodbudnih dejavnosti in učnih okolij, ki jih organizi-
rajo in usmerjajo vzgojitelji, skrbniki ter drugi strokovnjaki s ciljem, da bi otro-
kom ponudili izkušnje, ki bi razširile njihovo znanje in spodbudile razvoj ma-
tematičnih pojmov in spretnosti. Sodobne raziskave zgodnjega učenja ma-
tematike se osredotočajo na otroke od rojstva do vstopa v šolo in poudar-
jeno je, da raziskovalci v zadnjem času skušajo odgovoriti na vprašanje, na
492
