Page 494 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 494
aša Živkovič
strokovnjaki, kar občasno srečamo še danes. Nekaj pomembnih raziskav na
področju ZUM je bilo narejenih že v 80. in 90. letih; tako so Ginsburg, Klein
in Starkey (1998) ugotovili, da imajo otroci že pri starosti treh let neformalna
matematična znanja, ki so zapletenejša, kakor se je sprva mislilo. Carol Au-
brey (1993) je v svoji raziskavi izvajala dejavnosti na podlagi predhodnih raz-
iskav s področja ZUM, te so bile: štetje besed in branje številk (Aubrey 1993),
štetje objektov do 10 (Gelman in Gallistel 1978 v Aubrey 1993), pisanje številk
(Hughes 1986 v Aubrey 1993) ter razumevanje številskih operacij (Peterson
idr. 1987 v Aubrey 1993). Avtorica je ugotovila, da je pomembno razumeti,
da otroci svoje matematično znanje gradijo postopno skozi različne stopnje
matematičnega predstavljanja in da je reševanje vsakodnevnih situacij po-
vezano z matematiko. Poudarila je tudi, da strategije otrok pri iskanju rešitev
ne smejo biti omejene s težnjo po iskanju enega samega, konvergentnega
in sprejemljivega odgovora, kljub temu pa naj bi sčasoma svoje neformalno
znanje in strategije začeli povezovati s formalnim znanjem in konvencional-
nejšimi postopki.
Ameriška raziskovalca Clements in Julie Sarama (2007) sta svoje ugotovitve
in raziskave o pomenu ZUM utemeljila v sedmih točkah.
1. Prvi argument, ki pojasnjuje, zakaj je vključevanje kakovostne ZUM v
predšolske programe nujno, je vse večje število vključenih otrok v or-
ganizirano predšolsko vzgojo, kar velja tudi za Slovenijo. Po podatkih
Urada Republike Slovenije za statistiko je bilo v šolskem letu 2021/2022
v slovenske vrtce vključenih 83,7 otrok, starih od enega do pet let.
Kot trdijo Gaber idr. (2009), vključenost v vrtec spodbuja predvsem ra-
zvoj pripravljenosti za šolo otrok staršev z nizko izobrazbo oz. nado-
mesti nekatere primanjkljaje v razvoju in učenju, ki so verjetno tudi po-
sledica manj spodbudnega družinskega okolja. Domače učno okolje,
ki ga starši zagotavljajo svojim otrokom, predstavlja pomemben kon-
tekst za razvoj akademskih znanj, med katera spada tudi matematična
pismenost (Manolitsis, Georgiu in Tziraki 2013). Vključenost otrok v or-
ganizirano predšolsko vzgojo pomembno vpliva tudi na razvoj mate-
matične pismenosti, saj kakovostni programi v svoje dejavnosti vklju-
čujejo ZUM, kar pomeni, da so matematičnega opismenjevanja deležni
tudi tisti otroci, ki prihajajo iz manj matematično spodbudnega učnega
okolja.
2. Clements in Julie Sarama (2007) sta izpostavila, da raziskovalci v zad-
njih desetletjih vse večjo pozornost posvečajo pomenu matematike v
družbi (Kilptarick, Swafford in Findell 2001). Ina V. S. Mullis idr. (1997) so
494
strokovnjaki, kar občasno srečamo še danes. Nekaj pomembnih raziskav na
področju ZUM je bilo narejenih že v 80. in 90. letih; tako so Ginsburg, Klein
in Starkey (1998) ugotovili, da imajo otroci že pri starosti treh let neformalna
matematična znanja, ki so zapletenejša, kakor se je sprva mislilo. Carol Au-
brey (1993) je v svoji raziskavi izvajala dejavnosti na podlagi predhodnih raz-
iskav s področja ZUM, te so bile: štetje besed in branje številk (Aubrey 1993),
štetje objektov do 10 (Gelman in Gallistel 1978 v Aubrey 1993), pisanje številk
(Hughes 1986 v Aubrey 1993) ter razumevanje številskih operacij (Peterson
idr. 1987 v Aubrey 1993). Avtorica je ugotovila, da je pomembno razumeti,
da otroci svoje matematično znanje gradijo postopno skozi različne stopnje
matematičnega predstavljanja in da je reševanje vsakodnevnih situacij po-
vezano z matematiko. Poudarila je tudi, da strategije otrok pri iskanju rešitev
ne smejo biti omejene s težnjo po iskanju enega samega, konvergentnega
in sprejemljivega odgovora, kljub temu pa naj bi sčasoma svoje neformalno
znanje in strategije začeli povezovati s formalnim znanjem in konvencional-
nejšimi postopki.
Ameriška raziskovalca Clements in Julie Sarama (2007) sta svoje ugotovitve
in raziskave o pomenu ZUM utemeljila v sedmih točkah.
1. Prvi argument, ki pojasnjuje, zakaj je vključevanje kakovostne ZUM v
predšolske programe nujno, je vse večje število vključenih otrok v or-
ganizirano predšolsko vzgojo, kar velja tudi za Slovenijo. Po podatkih
Urada Republike Slovenije za statistiko je bilo v šolskem letu 2021/2022
v slovenske vrtce vključenih 83,7 otrok, starih od enega do pet let.
Kot trdijo Gaber idr. (2009), vključenost v vrtec spodbuja predvsem ra-
zvoj pripravljenosti za šolo otrok staršev z nizko izobrazbo oz. nado-
mesti nekatere primanjkljaje v razvoju in učenju, ki so verjetno tudi po-
sledica manj spodbudnega družinskega okolja. Domače učno okolje,
ki ga starši zagotavljajo svojim otrokom, predstavlja pomemben kon-
tekst za razvoj akademskih znanj, med katera spada tudi matematična
pismenost (Manolitsis, Georgiu in Tziraki 2013). Vključenost otrok v or-
ganizirano predšolsko vzgojo pomembno vpliva tudi na razvoj mate-
matične pismenosti, saj kakovostni programi v svoje dejavnosti vklju-
čujejo ZUM, kar pomeni, da so matematičnega opismenjevanja deležni
tudi tisti otroci, ki prihajajo iz manj matematično spodbudnega učnega
okolja.
2. Clements in Julie Sarama (2007) sta izpostavila, da raziskovalci v zad-
njih desetletjih vse večjo pozornost posvečajo pomenu matematike v
družbi (Kilptarick, Swafford in Findell 2001). Ina V. S. Mullis idr. (1997) so
494
