Page 493 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 493
Primerjava dveh predšolskih programov

kakšen način naj se izvaja ZUM ter koliko bi moralo biti matematičnih vsebin
pred vstopom v šolo za optimalen razvoj otrokovega matematičnega mišlje-
nja (Björklund, Heuvel-Panhuizen in Kullberg 2020).

ZUM najdemo že v Fröblovem (Froebel 1896) konceptu vrtcev, njegove re-
volucionarne ideje so se razširile po svetu. Menil je, da mora vzgoja ustvarjati
pogoje, ki otroku pomagajo pri razvoju, najboljše sredstvo učenja je videl v
igri in se zavzemal, da se otroka zaposli z ustrezno dejavnostjo, da se mora
vzgoja otrok začeti čim bolj zgodaj in da mora biti zavestno usmerjena (Ka-
menov 1987 v Batistič Zorec 2003, 117). Oblikoval je didaktične materiale za
otroke, ki jih je imenoval »darila« in so predstavljala religiozne simbole, po-
vezane predvsem s področjem geometrije. Zato so bile med temi darili žoge,
globusi, kocke, valji, zložljive kocke, oblike iz lesa idr. Razvil je osmišljen sis-
tem materialov za igro, gradivo je bilo skrbno zasnovano in načrtovano ter
namenjeno sistematični uporabi, saj je želel spodbujati specifičen način raz-
mišljanja in vedenja. Njegov vpliv prepoznamo tudi v pedagogiki montessori
(Vonta 2009).

Pomemben prispevek k razumevanju ZUM sta prispevala tudi Piaget (1952)
in Vygotsky (1978), ki sta bila mnenja, da otroci že zgodaj pridejo do neformal-
nega razumevanja matematike. Nekateri ameriški raziskovalci so podvomili
v posamezne Piagetove trditve, menili so, da je podcenjeval otrokove mate-
matične kompetence (Gelman 1972). Očitali so mu, da je pri preizkusih kon-
zervacije, razredne inkluzije in seriacije uporabljal prezahtevna ali celo zava-
jajoča vprašanja in naloge (Lipovec in Antolin Drešar 2019). Vigotski je vpeljal
pojem »območje bližnjega razvoja« in je bil mnenja, da je za otrokov razvoj
pomembno poučevanje s pomočjo mentalno naprednega partnerja, saj je
poudarjal pomen socialnega učenja. Med letoma 1960 in 1970 so se v ZDA
oblikovali različni programi (DISTAR,¹ Head Start,² Perry Preschool³), ki so po-
leg geometrije in aritmetike v ZUM vključili še nekatera področja (seriacijo
ter prostorske in časovne odnose). V 60. in 70. letih se vsi še niso strinjali z
vpeljevanjem učenja akademskih znanj, odpor do tega so imeli vzgojitelji in

¹ DISTAR: Direct Instruction System for Teaching Aritmetic and Reading – učni načrt matema-
tike za predšolske otroke, zasnovan posebej za ekonomsko prikrajšane otroke. Oblikovan je bil
leta 1968, v sklopu Direct Instruction System. Nekatere elemente so implementirali tudi v Head
Start.
² Head Start – pedagoški program, oblikovan leta 1965 na podlagi raziskav v Združenih državah
Amerike. Oblikovan je bil kot eden izmed kompenzacijskih programov za zmanjšanje socialnih
razlik med ljudmi, posebej med otroki.
³ Perry Preschool Study je bila izpeljana leta 1962; ker so rezultati raziskave dokazali pozitivne
učinke kakovostne predšolske vzgoje za neprivilegirane otroke, je na njeni podlagi leta 1970
nastal program High Scope.

493
   488   489   490   491   492   493   494   495   496   497   498