Page 497 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 497
Primerjava dveh predšolskih programov
rajo biti vrtnarice (vzgojiteljice) materam v pomoč pri družinski vzgoji (Žleb-
nik 1978). Njegove ideje so se razširile v ZDA, kjer so imele zagovornike pa tudi
nasprotnike. Med njim je bil John Dewey (1858–1952), ki je oblikoval svojo fi-
lozofijo edukacije kot protiutež Fröblovemu modelu, ki ga je imel za preveč
strukturiranega, abstraktnega, simboličnega in oddaljenega od otrokovega
življenja (Vonta 2009). Tatjana Vonta (2009) navaja, da je Dewey v svojem
delu Moj pedagoški credo (»My Pedagogic Creed«)⁴ med ostalimi prepriča-
nji izpostavil, da mora biti pedagog občutljiv na vrednote, kulturo in potrebe
družin, ki bi se morale zrcaliti v instituciji. Prav slednje se močno odraža v
pedagogiki Reggio Emilia, saj je Malaguzzi po Deweyju povzel idejo o sode-
lovanju na vseh ravneh, kamor sodijo sodelovanje s starši, sodelovanje med
pedagogi, sodelovanje med otroki in sodelovanje celotne lokalne skupnosti
(Vonta 2009). Izpostaviti želimo sodelovanje s starši, saj so v pedagogiki Re-
ggio Emilia le-ti enakovredni partnerji, ki so zelo vpeti v življenje in delo v
vrtcu. Z vidika ZUM je to pomembno predvsem zaradi načina dokumentira-
nja v pedagogiki Reggio Emilia. Dokumentacije so v obliki dnevnih, teden-
skih ali mesečnih zapisov dnevnika, ki vsebujejo pojasnila vzgojitelja, foto-
grafije in refleksije o učenju otrok, dejavnostih in/ali projektih ter se jih lahko
redno pregleda, lahko pa tudi elektronsko posreduje staršem. To omogoča
sprotno evalviranje in napredovanje otrokovega matematičnega znanja, ki
se lahko pomembno dopolnjuje z vzgojo doma.
Omenili smo, da so raziskovalci razlike v znanju ZUM pri predšolskih otro-
cih opazili že pred njihovim vstopom v predšolsko vzgojo, saj otroci v vrtec
prinašajo izkušnje tudi od doma, te pa so lahko osnova za matematične de-
javnosti (Clarke in Robbins 2004). Pojavljajo se tudi vprašanja, zakaj je okolje
doma pomembno za otrokov zgodnji matematični razvoj in učenje (Brenner
1998) ter kako lahko domače okolje vpliva in prispeva k učenju matematike
v šoli (Civil, Guevara in Allexsaht-Snider 2002). Tem raziskavam se je pridru-
žilo tudi preučevanje prepričanj staršev o matematičnih zmožnostih njihovih
otrok; Fredricks in Eccles (2002) sta dokazala, da so zmožnosti in pričakova-
nja glede prihodnjih matematičnih uspehov njihovih otrok močno korelirali z
uspešnostjo njihovih osnovnošolcev pri matematiki, kot so jih ocenili učitelji
otrok.
Že Bronfenbrennerjeva (1986) ekološka teorija o otrokovem razvoju poja-
snjuje, da naj bi bila otrokova narava odvisna od konteksta, v katerem otrok
odrašča. Menil je, da lahko posameznikov razvoj razumemo, če poznamo
⁴ »My Pedagogic Creed« je članek filozofa Johna Deweya, ki ga je napisal leta 1897 za revijo School
Journal. Članek je razdeljen na pet poglavij.
497
rajo biti vrtnarice (vzgojiteljice) materam v pomoč pri družinski vzgoji (Žleb-
nik 1978). Njegove ideje so se razširile v ZDA, kjer so imele zagovornike pa tudi
nasprotnike. Med njim je bil John Dewey (1858–1952), ki je oblikoval svojo fi-
lozofijo edukacije kot protiutež Fröblovemu modelu, ki ga je imel za preveč
strukturiranega, abstraktnega, simboličnega in oddaljenega od otrokovega
življenja (Vonta 2009). Tatjana Vonta (2009) navaja, da je Dewey v svojem
delu Moj pedagoški credo (»My Pedagogic Creed«)⁴ med ostalimi prepriča-
nji izpostavil, da mora biti pedagog občutljiv na vrednote, kulturo in potrebe
družin, ki bi se morale zrcaliti v instituciji. Prav slednje se močno odraža v
pedagogiki Reggio Emilia, saj je Malaguzzi po Deweyju povzel idejo o sode-
lovanju na vseh ravneh, kamor sodijo sodelovanje s starši, sodelovanje med
pedagogi, sodelovanje med otroki in sodelovanje celotne lokalne skupnosti
(Vonta 2009). Izpostaviti želimo sodelovanje s starši, saj so v pedagogiki Re-
ggio Emilia le-ti enakovredni partnerji, ki so zelo vpeti v življenje in delo v
vrtcu. Z vidika ZUM je to pomembno predvsem zaradi načina dokumentira-
nja v pedagogiki Reggio Emilia. Dokumentacije so v obliki dnevnih, teden-
skih ali mesečnih zapisov dnevnika, ki vsebujejo pojasnila vzgojitelja, foto-
grafije in refleksije o učenju otrok, dejavnostih in/ali projektih ter se jih lahko
redno pregleda, lahko pa tudi elektronsko posreduje staršem. To omogoča
sprotno evalviranje in napredovanje otrokovega matematičnega znanja, ki
se lahko pomembno dopolnjuje z vzgojo doma.
Omenili smo, da so raziskovalci razlike v znanju ZUM pri predšolskih otro-
cih opazili že pred njihovim vstopom v predšolsko vzgojo, saj otroci v vrtec
prinašajo izkušnje tudi od doma, te pa so lahko osnova za matematične de-
javnosti (Clarke in Robbins 2004). Pojavljajo se tudi vprašanja, zakaj je okolje
doma pomembno za otrokov zgodnji matematični razvoj in učenje (Brenner
1998) ter kako lahko domače okolje vpliva in prispeva k učenju matematike
v šoli (Civil, Guevara in Allexsaht-Snider 2002). Tem raziskavam se je pridru-
žilo tudi preučevanje prepričanj staršev o matematičnih zmožnostih njihovih
otrok; Fredricks in Eccles (2002) sta dokazala, da so zmožnosti in pričakova-
nja glede prihodnjih matematičnih uspehov njihovih otrok močno korelirali z
uspešnostjo njihovih osnovnošolcev pri matematiki, kot so jih ocenili učitelji
otrok.
Že Bronfenbrennerjeva (1986) ekološka teorija o otrokovem razvoju poja-
snjuje, da naj bi bila otrokova narava odvisna od konteksta, v katerem otrok
odrašča. Menil je, da lahko posameznikov razvoj razumemo, če poznamo
⁴ »My Pedagogic Creed« je članek filozofa Johna Deweya, ki ga je napisal leta 1897 za revijo School
Journal. Članek je razdeljen na pet poglavij.
497
