Page 498 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 498
aša Živkovič
njegovo okolje. To okolje, ki ga pojmuje kot celoto, je opredelil kot ekolo-
ški sistem, v katerem se interakcije odvijajo v petih medsebojno povezanih
sistemih, kjer je vpliv enega sistema na otrokov razvoj odvisen od njegovega
odnosa z drugimi. Številne raziskave kažejo, da je lahko sodelovanje staršev
ključnega pomena za otrokove izobraževalne izkušnje (Epstein 1996; 2010).
Predhodne raziskave so pokazale, da k temu prispevajo vpletenost staršev
in lastnosti učiteljev, kajti učinkovito partnerstvo med starši in učitelji lahko
skupaj izboljšajo vzgojne rezultati (Lareau 1987). Ker otroci prihajajo z različ-
nim znanjem ZUM ter iz okolij, ki bolj ali manj spodbudno vplivajo nanjo, po-
membno vlogo odigra kakovostna organizirana predšolska vzgoja, ki lahko
staršem pomaga prepoznati pomen ZUM in razvijati matematično (in druge)
pismenost(i) njihovih otrok. Izhodišča za sodelovanje med starši in strokov-
nimi delavci pa najdemo tudi že v dokumentih, ki narekujejo delo v vrtcu, npr.
Kurikulumu za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih (v nadaljevanju KZV) (Ministr-
stvo za šolstvo in šport 1999) in Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki
Sloveniji 2011 (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011).
Problem, namen in raziskovalna vprašanja
Prvi program za predšolsko vzgojo na nacionalni ravni je bil izdan leta 1979
in se je imenoval Vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok (v na-
daljevanju VPO). Uvedel je obvezna in za vso republiko enotna vsebinska ter
metodična izhodišča za delo v vrtcih. Leta 1999 ga je zamenjal KZV,⁵ ki se v
času pisanja članka še uporablja. V raziskavi nas je zanimalo, kako sta ZUM in
sodelovanje s starši umeščena v oba dokumenta ter kakšen je vidik sodelova-
nja staršev pri ZUM. Na podlagi preučene literature smo si zastavili naslednja
raziskovalna vprašanja:
1. Katere izboljšave/novosti na področju ZUM je prinesel KZV (Ministrstvo
za šolstvo in šport 1999) ter kakšne so razlike med matematičnimi cilj v
enem in drugem dokumentu?
2. Katere so novosti, ki jih je prinesel KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport
1999) v povezavi s sodelovanjem s starši?
3. Kakšne so razlike med matematičnimi cilji v enem in drugem doku-
mentu? Ali je v dokumentih izpostavljeno, da starši z otrokom v doma-
čem okolju razvijajo matematično znanje?
⁵ Leta 2022 je bil izdan dokument z naslovom »Izhodišča za prenovo kurikuluma za vrtce« (Cotič
Pajntar, Marjanovič Umek in Zore 2022), ki je trenutno proti koncu četrte faze procesa posoda-
bljanja. Prenova pa konceptualno ne bo spreminjala KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999),
temveč le dopolnila v tistih vsebinskih vidikih, ki niso ustrezno opredeljeni oz. ki manjkajo.
498
njegovo okolje. To okolje, ki ga pojmuje kot celoto, je opredelil kot ekolo-
ški sistem, v katerem se interakcije odvijajo v petih medsebojno povezanih
sistemih, kjer je vpliv enega sistema na otrokov razvoj odvisen od njegovega
odnosa z drugimi. Številne raziskave kažejo, da je lahko sodelovanje staršev
ključnega pomena za otrokove izobraževalne izkušnje (Epstein 1996; 2010).
Predhodne raziskave so pokazale, da k temu prispevajo vpletenost staršev
in lastnosti učiteljev, kajti učinkovito partnerstvo med starši in učitelji lahko
skupaj izboljšajo vzgojne rezultati (Lareau 1987). Ker otroci prihajajo z različ-
nim znanjem ZUM ter iz okolij, ki bolj ali manj spodbudno vplivajo nanjo, po-
membno vlogo odigra kakovostna organizirana predšolska vzgoja, ki lahko
staršem pomaga prepoznati pomen ZUM in razvijati matematično (in druge)
pismenost(i) njihovih otrok. Izhodišča za sodelovanje med starši in strokov-
nimi delavci pa najdemo tudi že v dokumentih, ki narekujejo delo v vrtcu, npr.
Kurikulumu za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih (v nadaljevanju KZV) (Ministr-
stvo za šolstvo in šport 1999) in Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki
Sloveniji 2011 (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011).
Problem, namen in raziskovalna vprašanja
Prvi program za predšolsko vzgojo na nacionalni ravni je bil izdan leta 1979
in se je imenoval Vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok (v na-
daljevanju VPO). Uvedel je obvezna in za vso republiko enotna vsebinska ter
metodična izhodišča za delo v vrtcih. Leta 1999 ga je zamenjal KZV,⁵ ki se v
času pisanja članka še uporablja. V raziskavi nas je zanimalo, kako sta ZUM in
sodelovanje s starši umeščena v oba dokumenta ter kakšen je vidik sodelova-
nja staršev pri ZUM. Na podlagi preučene literature smo si zastavili naslednja
raziskovalna vprašanja:
1. Katere izboljšave/novosti na področju ZUM je prinesel KZV (Ministrstvo
za šolstvo in šport 1999) ter kakšne so razlike med matematičnimi cilj v
enem in drugem dokumentu?
2. Katere so novosti, ki jih je prinesel KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport
1999) v povezavi s sodelovanjem s starši?
3. Kakšne so razlike med matematičnimi cilji v enem in drugem doku-
mentu? Ali je v dokumentih izpostavljeno, da starši z otrokom v doma-
čem okolju razvijajo matematično znanje?
⁵ Leta 2022 je bil izdan dokument z naslovom »Izhodišča za prenovo kurikuluma za vrtce« (Cotič
Pajntar, Marjanovič Umek in Zore 2022), ki je trenutno proti koncu četrte faze procesa posoda-
bljanja. Prenova pa konceptualno ne bo spreminjala KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999),
temveč le dopolnila v tistih vsebinskih vidikih, ki niso ustrezno opredeljeni oz. ki manjkajo.
498
