Page 543 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 543
Dejavniki psihičnega blagostanja študentov
stno rast, tako zaradi študijskega programa kot tudi zaradi obštudijskih
dejavnosti, kjer lahko vsak posameznik razvija svoje kompetence v ti-
sto smer, ki si jo sam želi. Menim, da ima tisti, ki se najde v tem študiju
in poklicu, skozi celoten kurikulum prostor za samoaktualizacijo.
Kot omenjeno, so intervjuvani študenti mnenja, da jim družba omogoča
osebnostno rast le v določeni meri. V slovenski družbi nekateri namreč za-
znavajo tendenco ukalupljanja posameznikov, kar občutijo tudi pri študiju –
v kolikor nekdo želi izstopati ali preiti na neko višjo raven znanja, ga družba
pri tem ne spodbuja, ampak celo zatira njihove poskuse samoaktualizacije
v tej smeri. Opažajo tudi, da jim fakulteta in družba navidezno omogočata
aktivno participacijo, uveljavljanje lastnega mnenja in osebnostno rast, a le
v kolikor ima institucija nad njihovimi idejami in dejanji nadzor. Eni izmed
intervjuvanih študentk se zato slovenska družba zdi pretirano tradicionalna,
da bi lahko predstavljala primeren poligon za osebnostno rast, saj spodbuja
predvsem povprečnost.
V raziskavi nas je zanimalo tudi, v kolikšni meri in zakaj študenti občutijo
pripadnost širši skupnosti ter sprejemanje s strani nje. Večini intervjuvanih
študentov se zdi, da so integrirani v širšo skupnost, predvsem v študijsko oko-
lje, del katerega so. K temu pripomoreta podobnost z drugimi študenti glede
interesov, mnenj, vrednot in ciljev pa tudi občutek domačnosti, vključenosti
in pripadnosti. V največji meri se čutijo integrirani v svoja mikro okolja, toč-
neje v domači kraj, kjer bivajo tudi njihovi družinski člani in večina prijate-
ljev. Tam se počutijo sproščeno in sprejeto, nekateri tudi aktivno sodelujejo
pri lokalnih dogodkih in srečanjih. Froh, Bono in Emmons (2010) navajajo, da
hvaležnost mladostnikov napoveduje socialno integracijo in da prosocialno
vedenje ter zadovoljstvo z življenjem vplivata na posameznikov odnos z dru-
gimi. Možno je, da se študenti, ki so sodelovali v naši raziskavi, počutijo inte-
grirane v okolje, del katerega so tudi zaradi občutka hvaležnosti, ker jim širše
okolje nudi številne in raznolike možnosti za osebnostni razvoj. S prostoča-
snimi dejavnostmi mnogi pravzaprav delujejo izrazito prosocialno in tako na
nek način prispevajo k boljši družbi, kar posledično lahko vpliva tudi na nji-
hovo že omenjeno relativno visoko zadovoljstvo z življenjem.
Sklepne ugotovitve
Namen pričujoče kvalitativne raziskave je bil poglobljeno raziskati subjek-
tivno blagostanje študentov, točneje treh področij Keyesovega modela bla-
gostanja (2002 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 16): čustvenega, psiho-
loškega in socialnega.
543
stno rast, tako zaradi študijskega programa kot tudi zaradi obštudijskih
dejavnosti, kjer lahko vsak posameznik razvija svoje kompetence v ti-
sto smer, ki si jo sam želi. Menim, da ima tisti, ki se najde v tem študiju
in poklicu, skozi celoten kurikulum prostor za samoaktualizacijo.
Kot omenjeno, so intervjuvani študenti mnenja, da jim družba omogoča
osebnostno rast le v določeni meri. V slovenski družbi nekateri namreč za-
znavajo tendenco ukalupljanja posameznikov, kar občutijo tudi pri študiju –
v kolikor nekdo želi izstopati ali preiti na neko višjo raven znanja, ga družba
pri tem ne spodbuja, ampak celo zatira njihove poskuse samoaktualizacije
v tej smeri. Opažajo tudi, da jim fakulteta in družba navidezno omogočata
aktivno participacijo, uveljavljanje lastnega mnenja in osebnostno rast, a le
v kolikor ima institucija nad njihovimi idejami in dejanji nadzor. Eni izmed
intervjuvanih študentk se zato slovenska družba zdi pretirano tradicionalna,
da bi lahko predstavljala primeren poligon za osebnostno rast, saj spodbuja
predvsem povprečnost.
V raziskavi nas je zanimalo tudi, v kolikšni meri in zakaj študenti občutijo
pripadnost širši skupnosti ter sprejemanje s strani nje. Večini intervjuvanih
študentov se zdi, da so integrirani v širšo skupnost, predvsem v študijsko oko-
lje, del katerega so. K temu pripomoreta podobnost z drugimi študenti glede
interesov, mnenj, vrednot in ciljev pa tudi občutek domačnosti, vključenosti
in pripadnosti. V največji meri se čutijo integrirani v svoja mikro okolja, toč-
neje v domači kraj, kjer bivajo tudi njihovi družinski člani in večina prijate-
ljev. Tam se počutijo sproščeno in sprejeto, nekateri tudi aktivno sodelujejo
pri lokalnih dogodkih in srečanjih. Froh, Bono in Emmons (2010) navajajo, da
hvaležnost mladostnikov napoveduje socialno integracijo in da prosocialno
vedenje ter zadovoljstvo z življenjem vplivata na posameznikov odnos z dru-
gimi. Možno je, da se študenti, ki so sodelovali v naši raziskavi, počutijo inte-
grirane v okolje, del katerega so tudi zaradi občutka hvaležnosti, ker jim širše
okolje nudi številne in raznolike možnosti za osebnostni razvoj. S prostoča-
snimi dejavnostmi mnogi pravzaprav delujejo izrazito prosocialno in tako na
nek način prispevajo k boljši družbi, kar posledično lahko vpliva tudi na nji-
hovo že omenjeno relativno visoko zadovoljstvo z življenjem.
Sklepne ugotovitve
Namen pričujoče kvalitativne raziskave je bil poglobljeno raziskati subjek-
tivno blagostanje študentov, točneje treh področij Keyesovega modela bla-
gostanja (2002 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 16): čustvenega, psiho-
loškega in socialnega.
543
