Page 539 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 539
Dejavniki psihičnega blagostanja študentov
počutijo na finančnem področju, saj večina intervjuvanih s študentskim de-
lom ne uspe pokriti vseh stroškov in potrebuje pomoč staršev. Sicer avtono-
mnost doživljajo na področju organizacije lastnega življenja in samostojnega
odločanja o njem, saj sami usklajujejo študentsko delo in študijske obvez-
nosti, se odločajo, ali bodo šli na predavanja ali ne, sprejemajo službe, ki jim
ustrezajo, gredo ven, ko si želijo, tudi sami skrbijo zase in za svoje gospodinj-
stvo. Za intervjuvane študente je torej značilen zmeren občutek neodvisnosti
in uravnavanja vedenja od znotraj glede na lastne standarde, pri čemer se v
manjši meri počutijo avtonomne na finančnem področju ter pri upošteva-
nju socialnih norm znotraj izobraževalnih institucij, čeprav si tega želijo. Po-
dobno ugotavljajo Chantal Levesque idr. (2004), in sicer da je med študenti
prisotna potreba po večji avtonomnosti.
V nadaljevanju nas je zanimalo, kako intervjuvani študenti doživljajo med-
osebne odnose. Vsi so kot dejavnike kakovostnih medosebnih odnosov na-
vajali zaupanje, zanesljivost, medsebojno sprejemanje ter voljo, da si vza-
mejo čas drug za drugega in si aktivno prisluhnejo, podajo konstruktivno
kritiko, pomembno pa se jim zdi tudi, da se skupaj zabavajo. V teh odnosih
doživljajo povezanost, podporo, spodbudo in razumevanje. Takšne odnose
imajo študenti vzpostavljene večinoma z družinskimi člani, s partnerji in pri-
jatelji, ki so lahko, ni pa nujno, tudi sošolci. Poročajo tudi, da se večina dobro
razume s sošolci, vendar imajo le redki z njimi tudi poglobljen odnos in se z
njimi družijo tudi izven fakultete v prostem času. Večina odnos s sošolci ome-
juje na sodelovanje v povezavi s študijem (npr. skupno oblikovanje seminar-
skih nalog). Slednje je v nasprotju z raziskavo Sonje Čotar Konrad (2020), ki
ugotavlja, da za študente nista pomembna samo skupinsko delo ter pomoč
pri učenju, temveč imajo tudi pozitivna stališča do medsebojne povezanosti,
saj s kolegi razvijajo tesne prijateljske odnose na fakulteti in zunaj nje. Možno
je, da študenti, ki so sodelovali v naši raziskavi, med dalj časa trajajočem štu-
diju na daljavo niso uspeli stkati poglobljenih odnosov s sošolci, ampak to
potrebo zadovoljujejo v že obstoječih prijateljskih, partnerskih in družinskih
odnosih.
Naslednje vprašanje se je nanašalo na obvladovanje okolja. Večina inter-
vjuvanih študentov se pri obvladovanju okolja čuti kompetentne ter spo-
sobne izbirati in oblikovati okolje po lastnih potrebah ter vrednotah, in si-
cer takrat, ko so v dobrem psihofizičnem stanju in ko niso preobremenjeni
z obveznostmi. V največji meri obvladujejo družinsko okolje, medtem ko so
mnenja, da je njihova zmožnost obvladovanja študijskega okolja manjša.
Ampak tako kot sem prej rekla, v določenem trenutku se vse ustavi in
539
počutijo na finančnem področju, saj večina intervjuvanih s študentskim de-
lom ne uspe pokriti vseh stroškov in potrebuje pomoč staršev. Sicer avtono-
mnost doživljajo na področju organizacije lastnega življenja in samostojnega
odločanja o njem, saj sami usklajujejo študentsko delo in študijske obvez-
nosti, se odločajo, ali bodo šli na predavanja ali ne, sprejemajo službe, ki jim
ustrezajo, gredo ven, ko si želijo, tudi sami skrbijo zase in za svoje gospodinj-
stvo. Za intervjuvane študente je torej značilen zmeren občutek neodvisnosti
in uravnavanja vedenja od znotraj glede na lastne standarde, pri čemer se v
manjši meri počutijo avtonomne na finančnem področju ter pri upošteva-
nju socialnih norm znotraj izobraževalnih institucij, čeprav si tega želijo. Po-
dobno ugotavljajo Chantal Levesque idr. (2004), in sicer da je med študenti
prisotna potreba po večji avtonomnosti.
V nadaljevanju nas je zanimalo, kako intervjuvani študenti doživljajo med-
osebne odnose. Vsi so kot dejavnike kakovostnih medosebnih odnosov na-
vajali zaupanje, zanesljivost, medsebojno sprejemanje ter voljo, da si vza-
mejo čas drug za drugega in si aktivno prisluhnejo, podajo konstruktivno
kritiko, pomembno pa se jim zdi tudi, da se skupaj zabavajo. V teh odnosih
doživljajo povezanost, podporo, spodbudo in razumevanje. Takšne odnose
imajo študenti vzpostavljene večinoma z družinskimi člani, s partnerji in pri-
jatelji, ki so lahko, ni pa nujno, tudi sošolci. Poročajo tudi, da se večina dobro
razume s sošolci, vendar imajo le redki z njimi tudi poglobljen odnos in se z
njimi družijo tudi izven fakultete v prostem času. Večina odnos s sošolci ome-
juje na sodelovanje v povezavi s študijem (npr. skupno oblikovanje seminar-
skih nalog). Slednje je v nasprotju z raziskavo Sonje Čotar Konrad (2020), ki
ugotavlja, da za študente nista pomembna samo skupinsko delo ter pomoč
pri učenju, temveč imajo tudi pozitivna stališča do medsebojne povezanosti,
saj s kolegi razvijajo tesne prijateljske odnose na fakulteti in zunaj nje. Možno
je, da študenti, ki so sodelovali v naši raziskavi, med dalj časa trajajočem štu-
diju na daljavo niso uspeli stkati poglobljenih odnosov s sošolci, ampak to
potrebo zadovoljujejo v že obstoječih prijateljskih, partnerskih in družinskih
odnosih.
Naslednje vprašanje se je nanašalo na obvladovanje okolja. Večina inter-
vjuvanih študentov se pri obvladovanju okolja čuti kompetentne ter spo-
sobne izbirati in oblikovati okolje po lastnih potrebah ter vrednotah, in si-
cer takrat, ko so v dobrem psihofizičnem stanju in ko niso preobremenjeni
z obveznostmi. V največji meri obvladujejo družinsko okolje, medtem ko so
mnenja, da je njihova zmožnost obvladovanja študijskega okolja manjša.
Ampak tako kot sem prej rekla, v določenem trenutku se vse ustavi in
539
