Page 538 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 538
Bardorfer, Kristina Krže, Ajda Troha in Lejla Bešić
manjši meri zaradi pomanjkanja časa. Mnenja so, da jim primanjkuje časa za
hobije, prijatelje in družino – neredko so prisiljeni izbirati, ali bodo čas preži-
veli z družino ali s prijatelji –, saj večino pozornosti in časa namenijo izobra-
ževanju ter delu. Kot drugi razlog za pomanjkanje časa pa so navedli pre-
obremenitev s študijskimi obveznostmi ter prostočasnimi aktivnostmi, kar
rezultira v slabših akademskih dosežkih.
V povezavi z zadovoljstvom z življenjem nas je zanimalo še, kako študenti
usklajujejo študij in prosti čas. Večina intervjuvanih študentov je po eni strani
poročala o relativni uspešnosti usklajevanja, pri čemer so s tem imeli več te-
žav v začetku svoje študijske poti. Po drugi strani pa jim študij in delo za-
vzameta večino časa, kar posledično pomeni, da jim zmanjka tako časa kot
energije za razvijanje drugih potencialov, kar sicer obžalujejo, a sprejemajo.
Nekateri intervjuvani študenti so poročali o slabšem usklajevanju prostega
časa in študijskih obveznosti. Razlog za to je slabša organizacija, saj se tru-
dijo delati več stvari hkrati in preskakujejo z ene obveznosti na drugo ali pa
predolgo odlašajo z izpolnjevanjem študijskih obveznosti. Zdi se, da študenti
ne obvladajo metakognitivnih strategij, z uporabo katerih bi lahko optimal-
neje izrabili svoj čas učenja, kar je skladno tudi z ugotovitvijo Barice Marentič
Požarnik (2000, 162). Sicer omenjeno poskušajo preseči s seznami opravil in
z uporabo koledarja, v katerem načrtujejo tako obveznosti kot prostočasna
druženja s prijatelji.
Steel, Schmidt in Shultz (2008) navajajo, da tri psihološke potrebe, ki jih
opredeljuje teorija samodoločanja – potreba po pripadnosti, kompetentno-
sti in avtonomnosti – v pomembni meri prispevajo k dobremu počutju štu-
dentov. To lahko povežemo z rezultati naše raziskave: potrebo po pripadnosti
študenti uspejo zadovoljiti v kakovostnih odnosih s pomembnimi drugimi in
tudi z nekaterimi sošolci med (ob)študijskimi dejavnostmi, potrebo po kom-
petentnosti s pridobivanjem kakovostnega znanja in z doseganjem dobrih
študijskih rezultatov, potrebo po avtonomnosti pa z relativno uspešnostjo
načrtovanja in usklajevanja obveznosti ter prostega časa.
Dejavniki dimenzij psihološkega blagostanja
Pri drugem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, kakšno je psihološko
blagostanje študentov in kateri so dejavniki, ki po njihovem mnenju prispe-
vajo k temu področju blagostanja. Zajeli smo vseh šest dimenzij, ki jih navaja
Keyes (2002 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 16) v svojem modelu za po-
dročje psihološkega blagostanja: avtonomnost, medosebne odnose, obvla-
dovanje okolja, osebnostno rast, smiselnost življenja ter sprejemanje sebe.
Večina študentov se počuti le delno avtonomne. Najmanj avtonomne se
538
manjši meri zaradi pomanjkanja časa. Mnenja so, da jim primanjkuje časa za
hobije, prijatelje in družino – neredko so prisiljeni izbirati, ali bodo čas preži-
veli z družino ali s prijatelji –, saj večino pozornosti in časa namenijo izobra-
ževanju ter delu. Kot drugi razlog za pomanjkanje časa pa so navedli pre-
obremenitev s študijskimi obveznostmi ter prostočasnimi aktivnostmi, kar
rezultira v slabših akademskih dosežkih.
V povezavi z zadovoljstvom z življenjem nas je zanimalo še, kako študenti
usklajujejo študij in prosti čas. Večina intervjuvanih študentov je po eni strani
poročala o relativni uspešnosti usklajevanja, pri čemer so s tem imeli več te-
žav v začetku svoje študijske poti. Po drugi strani pa jim študij in delo za-
vzameta večino časa, kar posledično pomeni, da jim zmanjka tako časa kot
energije za razvijanje drugih potencialov, kar sicer obžalujejo, a sprejemajo.
Nekateri intervjuvani študenti so poročali o slabšem usklajevanju prostega
časa in študijskih obveznosti. Razlog za to je slabša organizacija, saj se tru-
dijo delati več stvari hkrati in preskakujejo z ene obveznosti na drugo ali pa
predolgo odlašajo z izpolnjevanjem študijskih obveznosti. Zdi se, da študenti
ne obvladajo metakognitivnih strategij, z uporabo katerih bi lahko optimal-
neje izrabili svoj čas učenja, kar je skladno tudi z ugotovitvijo Barice Marentič
Požarnik (2000, 162). Sicer omenjeno poskušajo preseči s seznami opravil in
z uporabo koledarja, v katerem načrtujejo tako obveznosti kot prostočasna
druženja s prijatelji.
Steel, Schmidt in Shultz (2008) navajajo, da tri psihološke potrebe, ki jih
opredeljuje teorija samodoločanja – potreba po pripadnosti, kompetentno-
sti in avtonomnosti – v pomembni meri prispevajo k dobremu počutju štu-
dentov. To lahko povežemo z rezultati naše raziskave: potrebo po pripadnosti
študenti uspejo zadovoljiti v kakovostnih odnosih s pomembnimi drugimi in
tudi z nekaterimi sošolci med (ob)študijskimi dejavnostmi, potrebo po kom-
petentnosti s pridobivanjem kakovostnega znanja in z doseganjem dobrih
študijskih rezultatov, potrebo po avtonomnosti pa z relativno uspešnostjo
načrtovanja in usklajevanja obveznosti ter prostega časa.
Dejavniki dimenzij psihološkega blagostanja
Pri drugem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, kakšno je psihološko
blagostanje študentov in kateri so dejavniki, ki po njihovem mnenju prispe-
vajo k temu področju blagostanja. Zajeli smo vseh šest dimenzij, ki jih navaja
Keyes (2002 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 16) v svojem modelu za po-
dročje psihološkega blagostanja: avtonomnost, medosebne odnose, obvla-
dovanje okolja, osebnostno rast, smiselnost življenja ter sprejemanje sebe.
Večina študentov se počuti le delno avtonomne. Najmanj avtonomne se
538
