Page 541 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 541
Dejavniki psihičnega blagostanja študentov
zaupanje, dvom v lastne sposobnosti, napake in neizpolnjevanje lastnih, ve-
likokrat tudi previsokih pričakovanj. Temu botruje težnja po perfekcionizmu;
nekateri so omenili, da so nagnjeni k temu, da želijo imeti vse obveznosti
opravljene najhitreje, najboljše, nadpovprečno kakovostno – do sebe so to-
rej lahko izredno kritični in zahtevni.
Dejavniki dimenzij socialnega blagostanja
Pri tretjem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, kakšno je socialno bla-
gostanje študentov in kateri so dejavniki, ki po njihovem mnenju prispevajo
k temu področju blagostanja. Zajeli smo štiri od petih dimenzij, ki jih navaja
Keyes (2002 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 16) v svojem modelu za po-
dročje socialnega blagostanja: prispevanje družbi, sprejemanje drugih, so-
cialno aktualizacijo in socialno integracijo. Socialno blagostanje se po Tini
Kavčič (2017) nanaša na posameznikovo pozitivno delovanje, pri katerem pa
je pomemben tudi povraten odziv, ki ga posameznik dobi od družbe. Vpra-
šanje torej je, v kolikšni meri se posameznik počuti sprejetega v družbi, jo
sprejema samo po sebi, jo na sploh razume in k njej tudi prispeva.
Večina intervjuvanih študentov je mnenja, da prispeva k dobremu stanju
družbe in da na splošno družbi koristi. Z aktivnim udejstvovanjem v obštu-
dijskih dejavnostih, kot je npr. sodelovanje v študentskem svetu, prispevajo
k raznolikosti pogledov med študenti ter skrbijo za kakovost in izboljšave pri
samem študiju, kot tutorji pa nudijo pomoč študentom, ki to potrebujejo.
Glede na to, da se vsi izobražujejo za pedagoške poklice, so tudi mnenja, da
bodo ali pa celo že v tem trenutku, preko prostovoljnega ali študentskega
dela, opravljajo za družbo pomembno delo – poučujejo in vzgajajo prihod-
nje generacije ter tako soustvarjajo skupno družbo. Z lastno aktivnostjo v štu-
dijskem procesu in pri znanstvenem raziskovanju po njihovem mnenju tudi
prispevajo k razvoju stroke. Vendar pa so intervjuvani študenti poudarili, da
kljub njihovemu vloženemu trudu koristi za družbo niso znatne, ampak gre
bolj za prispevanje na mikro ravni, kjer nudijo pomoč, izobražujejo in vzga-
jajo posameznike.
Nekateri intervjuvani študenti pa nimajo občutka, da na kakršen koli način
prispevajo k družbi, saj ne opravljajo nobenega koristnega dela niti prosto-
voljno niti na morebitnem delovnem mestu. Ker so nezaposleni, ne plačujejo
davkov in tudi niso aktivni državljani, ki bi sodelovali pri družbenih spremem-
bah, političnih odločitvah ipd.
Zase ne morem trditi, da nekaj prav posebej prispevam k družbi na-
sploh. Menim, da to bolj prispevajo določeni znanstveniki, ki odkri-
541
zaupanje, dvom v lastne sposobnosti, napake in neizpolnjevanje lastnih, ve-
likokrat tudi previsokih pričakovanj. Temu botruje težnja po perfekcionizmu;
nekateri so omenili, da so nagnjeni k temu, da želijo imeti vse obveznosti
opravljene najhitreje, najboljše, nadpovprečno kakovostno – do sebe so to-
rej lahko izredno kritični in zahtevni.
Dejavniki dimenzij socialnega blagostanja
Pri tretjem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, kakšno je socialno bla-
gostanje študentov in kateri so dejavniki, ki po njihovem mnenju prispevajo
k temu področju blagostanja. Zajeli smo štiri od petih dimenzij, ki jih navaja
Keyes (2002 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 16) v svojem modelu za po-
dročje socialnega blagostanja: prispevanje družbi, sprejemanje drugih, so-
cialno aktualizacijo in socialno integracijo. Socialno blagostanje se po Tini
Kavčič (2017) nanaša na posameznikovo pozitivno delovanje, pri katerem pa
je pomemben tudi povraten odziv, ki ga posameznik dobi od družbe. Vpra-
šanje torej je, v kolikšni meri se posameznik počuti sprejetega v družbi, jo
sprejema samo po sebi, jo na sploh razume in k njej tudi prispeva.
Večina intervjuvanih študentov je mnenja, da prispeva k dobremu stanju
družbe in da na splošno družbi koristi. Z aktivnim udejstvovanjem v obštu-
dijskih dejavnostih, kot je npr. sodelovanje v študentskem svetu, prispevajo
k raznolikosti pogledov med študenti ter skrbijo za kakovost in izboljšave pri
samem študiju, kot tutorji pa nudijo pomoč študentom, ki to potrebujejo.
Glede na to, da se vsi izobražujejo za pedagoške poklice, so tudi mnenja, da
bodo ali pa celo že v tem trenutku, preko prostovoljnega ali študentskega
dela, opravljajo za družbo pomembno delo – poučujejo in vzgajajo prihod-
nje generacije ter tako soustvarjajo skupno družbo. Z lastno aktivnostjo v štu-
dijskem procesu in pri znanstvenem raziskovanju po njihovem mnenju tudi
prispevajo k razvoju stroke. Vendar pa so intervjuvani študenti poudarili, da
kljub njihovemu vloženemu trudu koristi za družbo niso znatne, ampak gre
bolj za prispevanje na mikro ravni, kjer nudijo pomoč, izobražujejo in vzga-
jajo posameznike.
Nekateri intervjuvani študenti pa nimajo občutka, da na kakršen koli način
prispevajo k družbi, saj ne opravljajo nobenega koristnega dela niti prosto-
voljno niti na morebitnem delovnem mestu. Ker so nezaposleni, ne plačujejo
davkov in tudi niso aktivni državljani, ki bi sodelovali pri družbenih spremem-
bah, političnih odločitvah ipd.
Zase ne morem trditi, da nekaj prav posebej prispevam k družbi na-
sploh. Menim, da to bolj prispevajo določeni znanstveniki, ki odkri-
541
