Page 540 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 540
Bardorfer, Kristina Krže, Ajda Troha in Lejla Bešić
rabim potem nekaj časa, da se sestavim, spravim v dobro, da spet lahko
vse skupaj obvladujem in grem naprej.
Zatem smo se osredotočili na osebnostno rast. Rezultati naše raziskave so
pokazali, da ima večina intervjuvanih študentov občutek kontinuiranega ra-
zvoja in realiziranja svojih potencialov, predvsem na akademskem področju.
Kot smo že omenili, lastno znanje in strokovne, socialne ter komunikacijske
kompetence, pridobljene v času študija, ocenjujejo kot kakovostne, kar vse-
kakor pripomore k občutku osebnostnega razvoja. Poleg področja študija so
navajali še, da osebnostno rastejo ob zasledovanju lastnih vrednot in v med-
osebnih odnosih. Področje, na katerem se jim zdi, da osebnostno stagnirajo,
pa so prostočasne aktivnosti in delo. Po eni strani jim ob študijskih obvezno-
stih velikokrat zmanjka časa in energije za hobije (omenjali so npr. ples, igral-
stvo, petje, neformalno izobraževanje), po drugi strani pa so na področju dela
prisiljeni sprejemati službe, ki niso vedno usklajene s študijsko smerjo, zato
se tam, po njihovem mnenju, osebnostno ne morejo razvijati.
Hobije sem opustila ob vstopu v srednjo šolo, ker sem se prepustila izo-
braževalnem sistemu, na žalost pa so moji potenciali na ostalih področ-
jih zelo zapuščeni.
Naslednje vprašanje se je nanašalo na zaznan smisel življenja. Večina štu-
dentov ima občutek usmerjenosti in namena v življenju, vidi smisel življenja,
predvsem ker so mnenja, da so našli svojo življenjsko oz. poklicno pot in poč-
nejo ter študirajo to, kar jih veseli in izpolnjuje, ter so pri tem relativno uspe-
šni, imajo tudi občutek napredka in, kot smo že omenili, osebnostne rasti.
Študij jim predstavlja vstopnico v odraslost in neodvisnost, saj jim odpira po-
klicne možnosti, hkrati pa so poudarili tudi, da jim predstavlja še veliko več:
veselje, užitek, osebnostno rast, saj so tekom študija lahko našli samega sebe
ter pričeli širiti lasten um in obzorja. Pripravlja jih na rutino, organizacijo in na
doseganje ciljev v obdobju po študiju.
Zadnja dimenzija psihološkega blagostanja predstavlja sprejemanje sa-
mega sebe. Rezultati naše raziskave kažejo, da ima večina intervjuvanih štu-
dentov pozitivno stališče do sebe, zavedajo se in sprejemajo različne vidike
sebe, tako dobre kot slabe lastnosti. K pozitivnemu stališču do sebe vsekakor
prispevajo akademski uspeh in odločnost ter vztrajnost, ki sta potrebni pri
tem. Študentsko življenje jim omogoča tudi relativno samostojno življenje,
kjer se lahko razvijajo in osebnostno rastejo. Omenili pa so tudi plati, v katerih
se ne sprejemajo najbolje, in sicer so to slabša samopodoba oz. nizko samo-
540
rabim potem nekaj časa, da se sestavim, spravim v dobro, da spet lahko
vse skupaj obvladujem in grem naprej.
Zatem smo se osredotočili na osebnostno rast. Rezultati naše raziskave so
pokazali, da ima večina intervjuvanih študentov občutek kontinuiranega ra-
zvoja in realiziranja svojih potencialov, predvsem na akademskem področju.
Kot smo že omenili, lastno znanje in strokovne, socialne ter komunikacijske
kompetence, pridobljene v času študija, ocenjujejo kot kakovostne, kar vse-
kakor pripomore k občutku osebnostnega razvoja. Poleg področja študija so
navajali še, da osebnostno rastejo ob zasledovanju lastnih vrednot in v med-
osebnih odnosih. Področje, na katerem se jim zdi, da osebnostno stagnirajo,
pa so prostočasne aktivnosti in delo. Po eni strani jim ob študijskih obvezno-
stih velikokrat zmanjka časa in energije za hobije (omenjali so npr. ples, igral-
stvo, petje, neformalno izobraževanje), po drugi strani pa so na področju dela
prisiljeni sprejemati službe, ki niso vedno usklajene s študijsko smerjo, zato
se tam, po njihovem mnenju, osebnostno ne morejo razvijati.
Hobije sem opustila ob vstopu v srednjo šolo, ker sem se prepustila izo-
braževalnem sistemu, na žalost pa so moji potenciali na ostalih področ-
jih zelo zapuščeni.
Naslednje vprašanje se je nanašalo na zaznan smisel življenja. Večina štu-
dentov ima občutek usmerjenosti in namena v življenju, vidi smisel življenja,
predvsem ker so mnenja, da so našli svojo življenjsko oz. poklicno pot in poč-
nejo ter študirajo to, kar jih veseli in izpolnjuje, ter so pri tem relativno uspe-
šni, imajo tudi občutek napredka in, kot smo že omenili, osebnostne rasti.
Študij jim predstavlja vstopnico v odraslost in neodvisnost, saj jim odpira po-
klicne možnosti, hkrati pa so poudarili tudi, da jim predstavlja še veliko več:
veselje, užitek, osebnostno rast, saj so tekom študija lahko našli samega sebe
ter pričeli širiti lasten um in obzorja. Pripravlja jih na rutino, organizacijo in na
doseganje ciljev v obdobju po študiju.
Zadnja dimenzija psihološkega blagostanja predstavlja sprejemanje sa-
mega sebe. Rezultati naše raziskave kažejo, da ima večina intervjuvanih štu-
dentov pozitivno stališče do sebe, zavedajo se in sprejemajo različne vidike
sebe, tako dobre kot slabe lastnosti. K pozitivnemu stališču do sebe vsekakor
prispevajo akademski uspeh in odločnost ter vztrajnost, ki sta potrebni pri
tem. Študentsko življenje jim omogoča tudi relativno samostojno življenje,
kjer se lahko razvijajo in osebnostno rastejo. Omenili pa so tudi plati, v katerih
se ne sprejemajo najbolje, in sicer so to slabša samopodoba oz. nizko samo-
540
