Page 549 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 549
Zadovoljevanje potrebe po avtonomiji
pri učencih osnovne šole
Ana Žnidaršič
Univerza na Primorskem
znidarsicana256@gmail.com
Maja Lebeničnik
Univerza na Primorskem
maja.lebenicnik@pef.upr.si
Potreba po avtonomiji se nanaša na človekovo temeljno psihološko potrebo
po občutku nadzora, moči in izbire v svojem življenju. Po teoriji samodoloča-
nja je zadovoljevanje potrebe po avtonomiji v izobraževalnem kontekstu po-
membno, saj spodbuja razvoj notranje oz. ponotranjene oblike učne motiva-
cije. Učitelj lahko potrebo po avtonomiji pri svojih učencih bodisi zadovoljuje
ali zavira z različnimi pristopi motiviranja, s strategijami poučevanja in z na-
čini organizacije pouka. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 78 učiteljev različnih
osnovnih šol v Sloveniji, smo ugotavljali, v kolikšni meri in na kakšne načine
slovenski učitelji zadovoljujejo potrebo učencev po avtonomiji. Zanimalo nas
je tudi, ali ima pri tem pomembno vlogo dolžina učiteljeve delovne dobe. Re-
zultati so pokazali, da učitelji v poučevanje enakovredno vključujejo organiza-
cijsko, proceduralno in kognitivno podporo avtonomiji. Ugotovili smo tudi, da
učitelji z daljšo delovno dobo v večji meri uporabljajo načine motiviranja, ki
so ugodni za občutek avtonomije, kot tisti s krajšo delovno dobo. V nasprotju
s pričakovanji se je pokazalo, da med motivacijskimi strategijami, ki zadovo-
ljujejo/zavirajo potrebo po avtonomiji, in načini spodbujanja avtonomije med
poukom ni statistično pomembne povezanosti. Prav tako nismo odkrili razlik
v uporabi strategij za spodbujanje avtonomije glede na dolžino delovne dobe
učiteljev.
Ključne besede: teorija samodoločanja, avtonomija, osnovna šola, motivacija,
nadzor, podpora avtonomiji
Uvod
Teorija samodoločanja (Deci in Ryan 2000) nam ponuja sodoben pogled na
motivacijo in dobra izhodišča za motiviranje ljudi v različnih kontekstih, tudi
izobraževalnem. V našem prispevku najprej predstavimo osnovna izhodišča
te teorije. Še posebej se osredotočimo na predstavitev psihološke potrebe
po avtonomiji in njeno povezavo z motivacijo posameznika. Nadalje predsta-
vimo pomen zadovoljevanja potrebe po avtonomiji v šolskem kontekstu ter
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.549-566
pri učencih osnovne šole
Ana Žnidaršič
Univerza na Primorskem
znidarsicana256@gmail.com
Maja Lebeničnik
Univerza na Primorskem
maja.lebenicnik@pef.upr.si
Potreba po avtonomiji se nanaša na človekovo temeljno psihološko potrebo
po občutku nadzora, moči in izbire v svojem življenju. Po teoriji samodoloča-
nja je zadovoljevanje potrebe po avtonomiji v izobraževalnem kontekstu po-
membno, saj spodbuja razvoj notranje oz. ponotranjene oblike učne motiva-
cije. Učitelj lahko potrebo po avtonomiji pri svojih učencih bodisi zadovoljuje
ali zavira z različnimi pristopi motiviranja, s strategijami poučevanja in z na-
čini organizacije pouka. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 78 učiteljev različnih
osnovnih šol v Sloveniji, smo ugotavljali, v kolikšni meri in na kakšne načine
slovenski učitelji zadovoljujejo potrebo učencev po avtonomiji. Zanimalo nas
je tudi, ali ima pri tem pomembno vlogo dolžina učiteljeve delovne dobe. Re-
zultati so pokazali, da učitelji v poučevanje enakovredno vključujejo organiza-
cijsko, proceduralno in kognitivno podporo avtonomiji. Ugotovili smo tudi, da
učitelji z daljšo delovno dobo v večji meri uporabljajo načine motiviranja, ki
so ugodni za občutek avtonomije, kot tisti s krajšo delovno dobo. V nasprotju
s pričakovanji se je pokazalo, da med motivacijskimi strategijami, ki zadovo-
ljujejo/zavirajo potrebo po avtonomiji, in načini spodbujanja avtonomije med
poukom ni statistično pomembne povezanosti. Prav tako nismo odkrili razlik
v uporabi strategij za spodbujanje avtonomije glede na dolžino delovne dobe
učiteljev.
Ključne besede: teorija samodoločanja, avtonomija, osnovna šola, motivacija,
nadzor, podpora avtonomiji
Uvod
Teorija samodoločanja (Deci in Ryan 2000) nam ponuja sodoben pogled na
motivacijo in dobra izhodišča za motiviranje ljudi v različnih kontekstih, tudi
izobraževalnem. V našem prispevku najprej predstavimo osnovna izhodišča
te teorije. Še posebej se osredotočimo na predstavitev psihološke potrebe
po avtonomiji in njeno povezavo z motivacijo posameznika. Nadalje predsta-
vimo pomen zadovoljevanja potrebe po avtonomiji v šolskem kontekstu ter
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.549-566
