Page 599 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 599
Doživljanje in ukrepanje žrtev spletnega nasilja med slovenskimi srednješolci
seznanijo s strategijami šol, ki jih obiskujejo njihovi otroci, glede varnosti na
spletu in spletnega nasilja ter možnostih njihovega aktivnega vključevanja v
preprečevanje slednjega (Byron 2010). Komunikacija in odnosi med starši ter
šolskim osebjem so ključnega pomena za prepoznavanje »toka« spletnega
nasilja (Reese, Marshall in McGrath 2010).
Zaključek
Spletno nasilje, ki se pojavlja med srednješolci, je aktualna problematika. V
raziskavi smo ugotovili, da obstaja povezava med časom, ki ga srednješolci
dnevno preživijo na spletu, in pogostejšim soočanjem s spletnim nasiljem.
Več časa kot so mladi preživeli na spletu, pogosteje so bili žrtve spletnega na-
silja. V prispevku so nas zanimale predvsem žrtve spletnega nasilja. Rezultati
raziskave so pokazali, da je bila večina anketiranih srednješolcev v šolskem
letu 2021/2022 žrtev vsaj ene izmed oblik spletnega nasilja. Več kot tretjina
srednješolcev je prejela sporočilo z neprimerno vsebino, fotografije ali vide-
oposnetke, ki jih niso želeli videti, oz. so o njih širili neresnične govorice, ki so
se večinoma nanašale na njihov fizični izgled, prijateljske skupine in njihove
zmožnosti.
Ugotovili smo, da žrtve spletnega nasilja najpogosteje doživljajo jezo, osra-
močenost, zaskrbljenost in razburjenje ter da obstajajo pomembne razlike
v doživljanju spletnega nasilja glede na spol. Dijaki spletnemu nasilju veči-
noma ne pripisujejo večjega pomena in ga pogosteje od dijakinj razumejo
kot zabavo ter zbadanje, ga normalizirajo in minimalizirajo. Dijakinje ob sple-
tnem nasilju pomembno pogosteje doživljajo večje čustvene težave, se po-
čutijo zaskrbljeno, jezno, stresno . . .
Raziskava je še pokazala, da večina mladih spletnega nasilja iz različnih ra-
zlogov ne prijavi ustreznim institucijam, ker po njihovem mnenju ni bilo tako
hudo, ker jim je bilo vseeno oz. se jim ni zdelo potrebno. Veliko anketirancev
nasilja ni prijavilo tudi zato, ker ne želijo, da kdo ve, da so bili žrtve spletnega
nasilja. Priporočamo redne in odprte pogovore o varnosti na spletu ter sple-
tnem nasilju, saj menimo, da je pomembno, da mladi vedo, na koga se lahko
obrnejo v primeru, če postanejo žrtev spletnega nasilja. Hkrati jih je treba
učiti odgovornosti pri uporabi spletnih vsebin in jih opolnomočiti glede ne-
varnosti, ki obstajajo v virtualnem svetu, ter o posledicah spletnega nasilja.
Literatura
Abaido, G. M. 2020. »Cyberbullying on Social Media Platforms among Univer-
sity Students in the United Arab Emirates.« International Journal of Adole-
scence and Youth 25 (1): 407–420.
599
seznanijo s strategijami šol, ki jih obiskujejo njihovi otroci, glede varnosti na
spletu in spletnega nasilja ter možnostih njihovega aktivnega vključevanja v
preprečevanje slednjega (Byron 2010). Komunikacija in odnosi med starši ter
šolskim osebjem so ključnega pomena za prepoznavanje »toka« spletnega
nasilja (Reese, Marshall in McGrath 2010).
Zaključek
Spletno nasilje, ki se pojavlja med srednješolci, je aktualna problematika. V
raziskavi smo ugotovili, da obstaja povezava med časom, ki ga srednješolci
dnevno preživijo na spletu, in pogostejšim soočanjem s spletnim nasiljem.
Več časa kot so mladi preživeli na spletu, pogosteje so bili žrtve spletnega na-
silja. V prispevku so nas zanimale predvsem žrtve spletnega nasilja. Rezultati
raziskave so pokazali, da je bila večina anketiranih srednješolcev v šolskem
letu 2021/2022 žrtev vsaj ene izmed oblik spletnega nasilja. Več kot tretjina
srednješolcev je prejela sporočilo z neprimerno vsebino, fotografije ali vide-
oposnetke, ki jih niso želeli videti, oz. so o njih širili neresnične govorice, ki so
se večinoma nanašale na njihov fizični izgled, prijateljske skupine in njihove
zmožnosti.
Ugotovili smo, da žrtve spletnega nasilja najpogosteje doživljajo jezo, osra-
močenost, zaskrbljenost in razburjenje ter da obstajajo pomembne razlike
v doživljanju spletnega nasilja glede na spol. Dijaki spletnemu nasilju veči-
noma ne pripisujejo večjega pomena in ga pogosteje od dijakinj razumejo
kot zabavo ter zbadanje, ga normalizirajo in minimalizirajo. Dijakinje ob sple-
tnem nasilju pomembno pogosteje doživljajo večje čustvene težave, se po-
čutijo zaskrbljeno, jezno, stresno . . .
Raziskava je še pokazala, da večina mladih spletnega nasilja iz različnih ra-
zlogov ne prijavi ustreznim institucijam, ker po njihovem mnenju ni bilo tako
hudo, ker jim je bilo vseeno oz. se jim ni zdelo potrebno. Veliko anketirancev
nasilja ni prijavilo tudi zato, ker ne želijo, da kdo ve, da so bili žrtve spletnega
nasilja. Priporočamo redne in odprte pogovore o varnosti na spletu ter sple-
tnem nasilju, saj menimo, da je pomembno, da mladi vedo, na koga se lahko
obrnejo v primeru, če postanejo žrtev spletnega nasilja. Hkrati jih je treba
učiti odgovornosti pri uporabi spletnih vsebin in jih opolnomočiti glede ne-
varnosti, ki obstajajo v virtualnem svetu, ter o posledicah spletnega nasilja.
Literatura
Abaido, G. M. 2020. »Cyberbullying on Social Media Platforms among Univer-
sity Students in the United Arab Emirates.« International Journal of Adole-
scence and Youth 25 (1): 407–420.
599
