Page 594 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 594
a Keršič in Andreja Kozmus
zanosti med dvema spremenljivkama smo ugotovili, da dlje časa kot so sre-
dnješolci v šolskem letu 2021/2022 preživeli na spletu, pogosteje so bili žrtve
spletnega nasilja (N = 496, ρ = 0,213, p = 0,000). Povezanost je sicer šibka in
pozitivna. Podobno pozitivno razmerje med pogostostjo uporabe spleta in
oblikami doživljanja spletnega nasilja ter tudi povzročanja spletnega nasilja
so ugotovili že Aricak idr. (2008).
Oblike spletnega nasilja in razlogi zanje
Srednješolci (f = 274) so (v odprtem vprašanju) zapisali, da so bili v šolskem
letu 2021/2022 najpogosteje žrtve naslednjih dejanj spletnega nasilja: pre-
jeli so sporočilo z neprimerno vsebino (38,6 ), prejeli so fotografije ali vi-
deoposnetke, ki jih niso želeli videti (35,6 ), o njih so širili neresnične go-
vorice (33,5 ), prejeli so žaljive oz. nesramne komentarje o svojem videzu
(26,9 ), prejeli so sporočilo, zaradi katerega jih je bilo strah (17,0 ), ali grož-
nje (12,3 ), nekdo je na spletu delil skrivnost, ki so jo zaupali le eni osebi
(11,6 ), delili so njihove fotografije ali videoposnetke, ki niso bili namenjeni
javnosti (9,1 ), njihove slike so bile spremenjene na žaljiv način (7,6 ), iz-
siljevali so jih (7,6 ), nekdo je v njihovem imenu naokoli pošiljal sporočila,
zaradi katerih so izgubili prijatelje ter ugled (6,5 ). Majhen delež srednješol-
cev je navajal, da je bil ustvarjen njihov lažni profil (npr. na Facebooku) (3,6 ),
ali da je bila ustvarjena spletna stran o njih (1,6 ) oz. so doživeli druge oblike
spletnega nasilja (3,4 ), kot so npr. objava golih fotografij, kopiranje in raz-
pošiljanje fotografij s spletne strani kluba, pri katerem trenirajo, nespodobna
povabila, grdi komentarji, zmerjanje, vdor v profil . . . Naši rezultati se skladajo
z raziskavo Odklikni (Petek 2019), oboji pa se umeščajo v tri oblike (od štirih)
spletnega nasilja: žaljenje, nadlegovanje/trpinčenje ter zlorabo zasebnosti.
Nismo pa zasledili podatkov o izključevanju.
Srednješolci, ki so že doživeli spletno nasilje, so bili v šolskem letu 2021/2022
najpogosteje žrtve nasilja na spletnih straneh za izmenjavo fotografij in vi-
deoposnetkov (Instagram, Snapchat; oboje 53,0 ). Ti dve aplikaciji sta med
srednješolci tudi med najpriljubljenejšimi in uvrščeni med aplikacije, na ka-
terih preživijo največ časa. Veliko srednješolcev je trdilo, da so bili žrtve sple-
tnega nasilja na drugih aplikacijah ali spletnih straneh: 4Chan, računalniške
igrice, Zoom, TikTok (33,2 ). Sledijo Messenger, Viber, WhatsApp (17,4 ),
Facebook in Twitter (11,7 ) in elektronska pošta (5,7 ). Ugotavljamo, da so
srednješolci najpogosteje žrtve spletnega nasilja v spletnih aplikacijah, ki jih
največ uporabljajo in na katerih preživijo največ časa. Podobno je v svoji ra-
ziskavi ugotovila tudi Ghada M. Abaido (2019), in sicer da je spletno nasilje
največ anketiranih doživelo na Instagramu. Enako ugotavljajo tudi v raziskavi
594
zanosti med dvema spremenljivkama smo ugotovili, da dlje časa kot so sre-
dnješolci v šolskem letu 2021/2022 preživeli na spletu, pogosteje so bili žrtve
spletnega nasilja (N = 496, ρ = 0,213, p = 0,000). Povezanost je sicer šibka in
pozitivna. Podobno pozitivno razmerje med pogostostjo uporabe spleta in
oblikami doživljanja spletnega nasilja ter tudi povzročanja spletnega nasilja
so ugotovili že Aricak idr. (2008).
Oblike spletnega nasilja in razlogi zanje
Srednješolci (f = 274) so (v odprtem vprašanju) zapisali, da so bili v šolskem
letu 2021/2022 najpogosteje žrtve naslednjih dejanj spletnega nasilja: pre-
jeli so sporočilo z neprimerno vsebino (38,6 ), prejeli so fotografije ali vi-
deoposnetke, ki jih niso želeli videti (35,6 ), o njih so širili neresnične go-
vorice (33,5 ), prejeli so žaljive oz. nesramne komentarje o svojem videzu
(26,9 ), prejeli so sporočilo, zaradi katerega jih je bilo strah (17,0 ), ali grož-
nje (12,3 ), nekdo je na spletu delil skrivnost, ki so jo zaupali le eni osebi
(11,6 ), delili so njihove fotografije ali videoposnetke, ki niso bili namenjeni
javnosti (9,1 ), njihove slike so bile spremenjene na žaljiv način (7,6 ), iz-
siljevali so jih (7,6 ), nekdo je v njihovem imenu naokoli pošiljal sporočila,
zaradi katerih so izgubili prijatelje ter ugled (6,5 ). Majhen delež srednješol-
cev je navajal, da je bil ustvarjen njihov lažni profil (npr. na Facebooku) (3,6 ),
ali da je bila ustvarjena spletna stran o njih (1,6 ) oz. so doživeli druge oblike
spletnega nasilja (3,4 ), kot so npr. objava golih fotografij, kopiranje in raz-
pošiljanje fotografij s spletne strani kluba, pri katerem trenirajo, nespodobna
povabila, grdi komentarji, zmerjanje, vdor v profil . . . Naši rezultati se skladajo
z raziskavo Odklikni (Petek 2019), oboji pa se umeščajo v tri oblike (od štirih)
spletnega nasilja: žaljenje, nadlegovanje/trpinčenje ter zlorabo zasebnosti.
Nismo pa zasledili podatkov o izključevanju.
Srednješolci, ki so že doživeli spletno nasilje, so bili v šolskem letu 2021/2022
najpogosteje žrtve nasilja na spletnih straneh za izmenjavo fotografij in vi-
deoposnetkov (Instagram, Snapchat; oboje 53,0 ). Ti dve aplikaciji sta med
srednješolci tudi med najpriljubljenejšimi in uvrščeni med aplikacije, na ka-
terih preživijo največ časa. Veliko srednješolcev je trdilo, da so bili žrtve sple-
tnega nasilja na drugih aplikacijah ali spletnih straneh: 4Chan, računalniške
igrice, Zoom, TikTok (33,2 ). Sledijo Messenger, Viber, WhatsApp (17,4 ),
Facebook in Twitter (11,7 ) in elektronska pošta (5,7 ). Ugotavljamo, da so
srednješolci najpogosteje žrtve spletnega nasilja v spletnih aplikacijah, ki jih
največ uporabljajo in na katerih preživijo največ časa. Podobno je v svoji ra-
ziskavi ugotovila tudi Ghada M. Abaido (2019), in sicer da je spletno nasilje
največ anketiranih doživelo na Instagramu. Enako ugotavljajo tudi v raziskavi
594
