Page 595 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 595
Doživljanje in ukrepanje žrtev spletnega nasilja med slovenskimi srednješolci
The Annual Bullying Survey (Ditch the Label 2017), in sicer je največ mladih
doživelo spletno nasilje na Instagramu, Facebooku in Snapchatu.
Razlogi za spletno nasilje
Glede na samooceno (možnih je bilo več odgovorov) so bili srednješolci sple-
tnega nasilja največkrat deležni zaradi svojega fizičnega izgleda (f = 165,
58,7 ), prijateljske skupine, v katero so vključeni (f = 109; 38,8 ), ali svoje
inteligence/zmožnosti (f = 62; 22,1 ), v manjši meri pa tudi zaradi spolne
usmerjenosti (f = 41; 4,6 ), družine (f = 36; 12,8 ), spola, vere in učnih te-
žav (vsak f = 35; 12,5 ), posebnih potreb (f = 28, 10,0 ) ali etničnosti (f =
20, 7,1 ). Omenjajo pa tudi druge razloge (f = 46; 16,4 ), kot npr., da so
bili žrtve spletnega nasilja: brez razloga; zaradi mojih dejanj; moje osebno-
sti in mentalitete ter uličnih zadev. Tudi Srebrnič (2019) kot glavne razloge
mladostnikov, da so postali žrtve spletnega nasilja, navaja videz, objave na
socialnem omrežju in dejanja žrtev . . .
Razlike v doživljanje spletnega nasilja po spolu
Zanimalo nas je, kako so srednješolci, ki so bili v šolskem letu 2021/2022 žr-
tve spletnega nasilja (f = 274), spletno nasilje doživljali oz. kako so se ob tem
počutili.
Približno tretjina srednješolcev, ki so bili žrtve spletnega nasilja, je ob tem
največkrat doživljala negativne občutke: jezo, osramočenost, zaskrbljenost in
razburjenje. Približno četrtina se je počutila depresivno, nemočno, osamljeno
ali jim je bilo vseeno in približno petina prestrašeno ali niso mogli spati. Manj
jih je občutilo, da se ne morejo učiti, jim je bilo to smešno oz. ustrahovanje
nanje ni imelo učinka. Slaba desetina je menila, da gre le za zabavo, prav to-
liko anketirancev pa je izbralo odgovor drugo. Ob tem navajajo, da niso bili
žrtve nasilja. Tudi raziskava Ajde Petek (2019) prikazuje zelo podobne rezul-
tate; v obeh primerih so anketiranci ob spletnem nasilju v veliki meri doživljali
negativne in neprijetne občutke.
V nadaljevanju smo raziskovali povezanost med spolom in doživljanjem
spletnega nasilja. Zanimalo nas je, ali se med anketiranimi dijaki in dijaki-
njami v doživljanju spletnega nasilja pojavljajo razlike. Ugotovili smo, da
glede na spol obstajajo statistično značilne razlike v doživljanju spletnega
nasilja (p ≤ 0,05). Naše ugotovitve kažejo, da dijaki in dijakinje v vlogi žrtev
spletnega nasilja doživljajo različna čustva. Dijakinje so za spletno nasilje sen-
zibilnejše in ga doživljajo predvsem negativno. Če jih primerjamo z dijaki, jim
je manj smešno, manj vseeno, počutijo se bolj osramočeno, zaskrbljeno, raz-
burjeno, prestrašeno, osamljeno, nemočno, depresivno in jezno. Tudi Ajda
595
The Annual Bullying Survey (Ditch the Label 2017), in sicer je največ mladih
doživelo spletno nasilje na Instagramu, Facebooku in Snapchatu.
Razlogi za spletno nasilje
Glede na samooceno (možnih je bilo več odgovorov) so bili srednješolci sple-
tnega nasilja največkrat deležni zaradi svojega fizičnega izgleda (f = 165,
58,7 ), prijateljske skupine, v katero so vključeni (f = 109; 38,8 ), ali svoje
inteligence/zmožnosti (f = 62; 22,1 ), v manjši meri pa tudi zaradi spolne
usmerjenosti (f = 41; 4,6 ), družine (f = 36; 12,8 ), spola, vere in učnih te-
žav (vsak f = 35; 12,5 ), posebnih potreb (f = 28, 10,0 ) ali etničnosti (f =
20, 7,1 ). Omenjajo pa tudi druge razloge (f = 46; 16,4 ), kot npr., da so
bili žrtve spletnega nasilja: brez razloga; zaradi mojih dejanj; moje osebno-
sti in mentalitete ter uličnih zadev. Tudi Srebrnič (2019) kot glavne razloge
mladostnikov, da so postali žrtve spletnega nasilja, navaja videz, objave na
socialnem omrežju in dejanja žrtev . . .
Razlike v doživljanje spletnega nasilja po spolu
Zanimalo nas je, kako so srednješolci, ki so bili v šolskem letu 2021/2022 žr-
tve spletnega nasilja (f = 274), spletno nasilje doživljali oz. kako so se ob tem
počutili.
Približno tretjina srednješolcev, ki so bili žrtve spletnega nasilja, je ob tem
največkrat doživljala negativne občutke: jezo, osramočenost, zaskrbljenost in
razburjenje. Približno četrtina se je počutila depresivno, nemočno, osamljeno
ali jim je bilo vseeno in približno petina prestrašeno ali niso mogli spati. Manj
jih je občutilo, da se ne morejo učiti, jim je bilo to smešno oz. ustrahovanje
nanje ni imelo učinka. Slaba desetina je menila, da gre le za zabavo, prav to-
liko anketirancev pa je izbralo odgovor drugo. Ob tem navajajo, da niso bili
žrtve nasilja. Tudi raziskava Ajde Petek (2019) prikazuje zelo podobne rezul-
tate; v obeh primerih so anketiranci ob spletnem nasilju v veliki meri doživljali
negativne in neprijetne občutke.
V nadaljevanju smo raziskovali povezanost med spolom in doživljanjem
spletnega nasilja. Zanimalo nas je, ali se med anketiranimi dijaki in dijaki-
njami v doživljanju spletnega nasilja pojavljajo razlike. Ugotovili smo, da
glede na spol obstajajo statistično značilne razlike v doživljanju spletnega
nasilja (p ≤ 0,05). Naše ugotovitve kažejo, da dijaki in dijakinje v vlogi žrtev
spletnega nasilja doživljajo različna čustva. Dijakinje so za spletno nasilje sen-
zibilnejše in ga doživljajo predvsem negativno. Če jih primerjamo z dijaki, jim
je manj smešno, manj vseeno, počutijo se bolj osramočeno, zaskrbljeno, raz-
burjeno, prestrašeno, osamljeno, nemočno, depresivno in jezno. Tudi Ajda
595
