Page 598 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 598
a Keršič in Andreja Kozmus
Preglednica 5 Vzroki, da srednješolci spletnega nasilja niso prijavili na policijo
Če si na zgornje vprašanje odgovoril/-a z ne, zakaj spletnega nasilja nisi prijavil/-a?
Odgovori f
Drugo ,
,
Ker ne želim, da kdo ve za to ,
Skrbi me, da me ne bi jemali resno ,
,
Ker ne vem, kako bi to naredil/-a ,
Ker ne želim škodovati prijateljem/-icam ,
Ker bi moral/-a povedati staršem
Ker bi me bilo sram
Zanimalo nas je še, kateri so najpogostejši vzroki, da srednješolci spletnega
nasilja ne prijavijo na policijo. Iz preglednice 5 je razvidno, da največ anketi-
rancev spletnega nasilja ni prijavilo iz drugih razlogov, kot so bili našteti: ker
ni bilo tako hudo, ker jim je bilo ob tem vseeno oz. ker ni bilo treba. Nekaj
jih je navedlo, da so zadevo lahko uredili sami, da niso imeli dovolj dokazov,
da so jim tako svetovali, da so osebe popolni tujci, precej pa jih pravi, da še
niso bili žrtve tovrstnega nasilja. Veliko anketirancev nasilja ni prijavilo, ker
ne želijo, da kdo ve, ali jih skrbi, da jih ne bi jemali resno, oz. ne vedo, kako bi
to storili . . .
Priporočila za naprej: ozaveščanje, komunikacija, prijava
V Sloveniji opravljene metaraziskave kažejo na pomanjkljiv vpogled v pro-
blematiko (npr. Šulc in Bučan Ručman 2019). V skladu z njimi predlagamo
izvedbo sistematične in longitudinalne raziskave med mladimi. Ta bi mo-
rala zajeti čim več vidikov njihovega življenja, saj ima predvsem družina po-
membne učinke na posameznikovo vedenje (v situacijah, ki vključujejo nasi-
lje). Iz raziskave izpeljani programi za preprečevanje nasilja pa bi za redukcijo
negativnih vrstniških vplivov morali naslavljati družine (Maksimović in Dimi-
trijević 2020).
Ena izmed pomembnejših strategij za preprečevanje spletnega nasilja je
ozaveščanje mladih, da so vse oblike nasilja nesprejemljive (Marzano in Lizut
2018). Če posameznik postane žrtev spletnega nasilja, sta pomembni pripra-
vljenost otroka ali mlade osebe, da staršem pove o incidentih, in sposobnost
staršev, da se ustrezno odzovejo. Mladi bodo o spletnem nasilju manj verje-
tno povedali odraslim, če menijo, da bo zaradi tega omejen njihov dostop
do tehnologije (Cross idr. 2009; Australia, Parliament, Joint Select Committee
on Cyber-Safety 2011b). Prav tako bi morali starše seznaniti z alternativnimi
strategijami odzivanja na spletno nasilje. Treba jih je tudi spodbuditi, da se
598
Preglednica 5 Vzroki, da srednješolci spletnega nasilja niso prijavili na policijo
Če si na zgornje vprašanje odgovoril/-a z ne, zakaj spletnega nasilja nisi prijavil/-a?
Odgovori f
Drugo ,
,
Ker ne želim, da kdo ve za to ,
Skrbi me, da me ne bi jemali resno ,
,
Ker ne vem, kako bi to naredil/-a ,
Ker ne želim škodovati prijateljem/-icam ,
Ker bi moral/-a povedati staršem
Ker bi me bilo sram
Zanimalo nas je še, kateri so najpogostejši vzroki, da srednješolci spletnega
nasilja ne prijavijo na policijo. Iz preglednice 5 je razvidno, da največ anketi-
rancev spletnega nasilja ni prijavilo iz drugih razlogov, kot so bili našteti: ker
ni bilo tako hudo, ker jim je bilo ob tem vseeno oz. ker ni bilo treba. Nekaj
jih je navedlo, da so zadevo lahko uredili sami, da niso imeli dovolj dokazov,
da so jim tako svetovali, da so osebe popolni tujci, precej pa jih pravi, da še
niso bili žrtve tovrstnega nasilja. Veliko anketirancev nasilja ni prijavilo, ker
ne želijo, da kdo ve, ali jih skrbi, da jih ne bi jemali resno, oz. ne vedo, kako bi
to storili . . .
Priporočila za naprej: ozaveščanje, komunikacija, prijava
V Sloveniji opravljene metaraziskave kažejo na pomanjkljiv vpogled v pro-
blematiko (npr. Šulc in Bučan Ručman 2019). V skladu z njimi predlagamo
izvedbo sistematične in longitudinalne raziskave med mladimi. Ta bi mo-
rala zajeti čim več vidikov njihovega življenja, saj ima predvsem družina po-
membne učinke na posameznikovo vedenje (v situacijah, ki vključujejo nasi-
lje). Iz raziskave izpeljani programi za preprečevanje nasilja pa bi za redukcijo
negativnih vrstniških vplivov morali naslavljati družine (Maksimović in Dimi-
trijević 2020).
Ena izmed pomembnejših strategij za preprečevanje spletnega nasilja je
ozaveščanje mladih, da so vse oblike nasilja nesprejemljive (Marzano in Lizut
2018). Če posameznik postane žrtev spletnega nasilja, sta pomembni pripra-
vljenost otroka ali mlade osebe, da staršem pove o incidentih, in sposobnost
staršev, da se ustrezno odzovejo. Mladi bodo o spletnem nasilju manj verje-
tno povedali odraslim, če menijo, da bo zaradi tega omejen njihov dostop
do tehnologije (Cross idr. 2009; Australia, Parliament, Joint Select Committee
on Cyber-Safety 2011b). Prav tako bi morali starše seznaniti z alternativnimi
strategijami odzivanja na spletno nasilje. Treba jih je tudi spodbuditi, da se
598
