Page 117 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.1 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v vzgoji in izobraževanju

razlik med spoloma ter v skladu s potrebami izvajati ustrezno skupinsko
ali individualno svetovalno pomoč.
Ker je delo psihologa v svetovalni službi vrtca v večji meri osredoto-
čeno na dejavnosti pomoči, v manjši meri pa na razvojno-preventivne de-
javnosti ter dejavnosti načrtovanja in evalvacije, ob tem pogosto nehote
spregledamo otroke, ki že v predšolskem obdobju izkazujejo visoke po-
tenciale – t. i. nadarjene otroke. In prav predšolsko obdobje je za razvoj
otrokovih potencialov še posebej pomembno zaradi izrazito intenzivnega
in hitrega učenja. Skrb za spodbujanje razvoja visokih potencialov pred-
šolskih otrok je del posebne odgovornosti psihologa v okviru zagotavlja-
nja celovitosti obravnave.
Psiholog je zavezan skrbnemu kariernemu svetovanju nadarjenim
učencem in dijakom, njegova daljnosežna moralno etična zaveza pa je
tudi krepitev podpore vrednotnemu razvoju nadarjenih, ki se bo izkazo-
vala v njihovem odgovornem ravnanju v lastno dobro in v dobrobit soci-
alne skupnosti (Musek, 2014; Sternberg, 2016).

Stališča psihologa, vpliv psihologovih predsodkov in
stereotipov na svetovalni odnos s pripadniki manjšin
Psiholog pri svojem delu v VIZ deluje skladno z že večkrat izpostavlje-
nim členom 2.1. Kodeksa poklicne etike psihologov (Društvo psihologov
Slovenije, 2019), ki pove, da strokovno deluje v mejah svoje izobrazbe, uspo-
sobljenosti, izkušenj, etičnih načel in pristojnosti delovnega mesta ali vloge v
psihološki obravnavi, ter členom 3.13., ki govori o tem, da psiholog s svojim
znanjem in delom ne povzroča škode svetovancem. Psiholog pozna svoj vre-
dnostni sistem, predsodke in stereotipe, ki lahko vplivajo na kakovost
njegovega dela. Še več, ve in razume, spoštuje, da so vrednote, ki usmer-
jajo njegovo delovanje, lahko povsem drugačne od vrednot otrok in mla-
dostnikov, staršev, tudi sodelavcev, s katerimi stopa v svetovalni odnos.
Psiholog se mora vedno znova spomniti funkcij stališč, ki lahko okr-
nijo njegovo profesionalno in etično delovanje oz. lahko predstavljajo de-
javnik tveganja z vidika diskriminacije. Kot pravi Mirjana Nastran Ule
(2000), je smiselno biti pozoren na obrambno funkcijo, kjer z obrambni-
mi mehanizmi ohranimo svojo samopodobo, v tem primeru profesional-
no, vrednostno funkcijo, katere namen je izražanje stališč, s pomočjo ka-
terih podkrepimo naše vrednote, instrumentalno funkcijo in kognitivno
funkcijo, s pomočjo katere organizirano predstave o svetu in krepimo ve-
denje, ki ustreza našim merilom.

115