Page 118 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 118

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 Podobno se mora psiholog zavedati stereotipov, ki jih opredelimo kot
            proces pripisovanja lastnosti posamezniku  na  osnovi skupinske pripa-
            dnosti, ob poenostavljanju in omejenih informacijah (Nastran Ule, 2000),
            in predsodkov, kamor spadajo neutemeljena, neargumentirana in nepre-
            verjena stališča. V šolskem polju to pomeni nujno upoštevanje člena 1.1.
            (Društvo psihologov Slovenije, 2019), ki govori o spoštovanju vseh ljudi, s
            katerimi psiholog prihaja v poklicni odnos, člena 1.6., ki pravi, da psiholog
            na noben način ne nadleguje obravnavancev (na primer: spolno nadlegovanje,
            izsiljevanje, siljenje, žaljenje, ustrahovanje in podobno), člena 1.7., ki pravi, da
            psiholog pri svojem delu s svojim vedenjem (fizično, besedno ali nebesedno) ne
            ustvarja in/ali ne sodeluje pri ustvarjanju za svetovanca zastrašujočega, sov-
            ražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja, in člena 1.8., ki pra-
            vi, da psiholog zavrne sodelovanje v postopkih, ki kršijo pravne in moralne pra-
            vice drugih ljudi.
                 Etične dileme, ki jih je mogoče nasloviti iz tega naslova, segajo na po-
            dročje sodelovanja s skupinami, ki jih opredeljujemo kot manjšine. Sem bi
            lahko uvrstili skupino LGBTQ+, romsko skupnost, tujce, begunce in mi-
            grante, pripadnike različnih verskih skupnosti, tudi pripadnike različnih
            družbenih slojev.
                 Z namenom, da bi psiholog kljub morda različnemu vrednostnemu
            sistemu, stereotipih in predsodkih, ki lahko ovirajo njegovo delovanje,
            deloval profesionalno, so na tem mestu pomembni povezovanje s stro-
            kovnjaki različnih profilov, spoznavanje članov navedenih skupin, nji-
            hovih značilnosti, navad, vrednot, kulturnih in verskih posebnosti ter
            branje strokovne literature s tega področja. Cilj namreč je, da psiholog
            zmore tako v svetovalnem odnosu z otroki in mladostniki ter s starši kot
            v  podpori  strokovnim  delavcem  predstavljati  varovalni  dejavnik  v  po-
            lju ustvarjanja spodbudnega in varnega učnega okolja za otroke ter mla-
            dostnike. Tako bo lahko sledil členu 1.22. (Društvo psihologov Slovenije,
            2019), ki pravi da psiholog enakopravno in enakovredno obravnava vse ljudi,
            ne glede na raso, narodnost, spol, vero, politično pripadnost, spolno usmerje-
            nost ali druge osebne okoliščine. Ne dopušča, ne opravičuje, ne prikriva, ne olaj-
            šuje in ne sodeluje pri nobeni diskriminaciji; členu 1.23., ki pravi, da psiholog
            zavrača in preprečuje postopke in obravnave, ki diskriminirajo ljudi, in členu
            4.4., ki pravi, da psiholog ne vnaša svojih osebnih, ideoloških, političnih in ver-
            skih prepričanj v poklicno delo.
                 V kolikor psiholog ozavešča svoje vrednote, stališča, pri sebi prepoz-
            nava vpliv stereotipov in predsodkov na lastno delovanje, to vpliva na


            116
   113   114   115   116   117   118   119   120   121   122   123