Page 116 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 116
psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi
kolegi na svojem delovnem področju in/ali se obrnil po pomoč na Dru-
štvo psihologov Slovenije (Društvo psihologov Slovenije, 2019).
Nadarjeni in talentirani otroci in mladostniki
Psihologova zaveza je slediti vsem sodobnim spoznanjem o nadarjenih
ter talentiranih otrocih in mladostnikih, z njimi seznanjati vzgojitelje in
učitelje ter druge strokovne delavce v VIZ kot tudi starše, z namenom
ustvarjanja optimalnih pogojev za spodbujanje in razvoj njihovih viso-
kih potencialov v smeri visokih dosežkov (Subotnik idr., 2011; SESAME
Colloquium at UC Berkeley, 2019).
Starši in učitelji si morajo prizadevati za spodbudno učno in družin-
sko okolje, ki visoko vrednoti ustvarjalnost in osebnostne značilnosti,
ki to podpirajo (samozavest, pripravljenost prevzeti tveganje ter neodvi-
snost v mišljenju), kot to poudarja posodobljeni koncept prepoznavanja
nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter VIZ dela z njimi iz leta 2019 (Za-
vod Republike Slovenije za šolstvo, 2019), pri čemer je ključna svetovalna
vloga psihologa kot tudi drugih svetovalnih delavcev. Psiholog je zavezan
k vključevanju staršev v procese prepoznavanja in spodbujanja razvoja
potencialov njihovih otrok, ob zavedanju, da je starševanje nadarjenemu
otroku ali mladostniku lahko zelo zahtevno. Hkrati psiholog tudi star-
šem nudi ustrezno poglobljeno psihološko svetovanje.
Enako podporo in svetovanje je dolžan nuditi tudi vzgojiteljem ter
učiteljem, vsem mentorjem nadarjenih in talentiranih ter tudi ves čas
širiti zavedanje o tem, da nadarjeni niso homogena skupina, temveč se
med seboj razlikujejo ravno tako, kot se razlikujejo od svojih drugih vr-
stnikov. Zato sta izjemnega pomena prepoznavanje in upoštevanje njiho-
vih značilnosti, kot so povečana socialna občutljivost, izjemna čustvena
občutljivost, neenakomeren intelektualni in čustveni razvoj, doživlja-
nje drugačnosti (Lovecky, 2011), pozitivni in negativni vidiki perfekcio-
nizma (Rostohar, 2016) … To je še posebej pomembno zato, da prepreči-
mo njihovo manjšo učno uspešnost, doživljanje socialno-čustvenih stisk,
opuščanje dejavnosti, ki so pomembne za razvoj njihovih prepoznanih
potencialov in osebnostni razvoj nasploh. Pri tem je psiholog pozoren na
morebitno neetično ravnanje kogar koli od omenjenih in njegova naloga
je, da poskrbi, da se morebitne kritične situacije ali medosebni odnosi, ki
neetično ravnanje generirajo, pričnejo razreševati.
Psiholog mora biti še zlasti občutljiv in pozoren na ranljive podskupi-
ne nadarjenih ter talentiranih in upoštevati novejša spoznanja o pomenu
114