Page 143 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.2 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v zdravstveni dejavnosti

da kliničnopsihološka obravnava deklice ne bi bila uspešna. Ne glede na
določila Kodeksa poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije,
2019) in dejstva, da ima klinični psiholog dolžnost zagotoviti ustrezno
zdravstveno oskrbo pacientom in se izogibati diskriminaciji ali omejeva-
nju dostopa do storitev na podlagi osebnih značilnosti pacienta, pa lahko
klinični psiholog glede na določila člena 3.15. Kodeksa (Društvo psiholo-
gov Slovenije, 2019) in prepoznano konfliktnost vlog le-to zavrne. Po eni
strani je bil psiholog namreč sodelavec v timu, proti kateremu je dekličina
mama vložila pritožbo in izrazila nezaupanje v njegovo strokovno mne-
nje, po drugi strani pa je mama želela, da deklico sprejme v obravnavo,
kljub temu, da se tudi z njegovim mnenjem ni strinjala. Povsem jasno je,
da je psiholog v tem primeru v dveh različnih vlogah. Vsekakor pa je rav-
nal prav, ko je mami podal seznam kliničnih psihologov, pri katerih se de-
klica lahko vključi v obravnavo.
Hkrati si lahko psiholog v tej dilemi pomaga tudi s četrtim načelom
Kodeksa poklicne etike psihologov, načelom integritete poklica (Društvo psi-
hologov Slovenije, 2019), kjer je pod členom 4.7. opredeljeno, da psiholog
preprečuje konflikt interesov, da se zaveda negativnih posledic, ki jih povzro-
ča dvojni/multipli odnos in da zato lahko v primeru, če presodi, da je tak odnos
preobremenilen, predlaga svojo izključitev iz ene od delovnih vlog.
Nadalje se poraja vprašanje, ali mora klinični psiholog pacienta spre-
jeti v obravnavo, četudi meni, da obravnava ni upravičena in če pacient
prihaja v ambulanto z urgentno napotnico. Glede na 12. člen Zakona o
pacientovih pravicah je pacient do medicinskega posega oz. zdravstvene
obravnave, ki se opravlja na račun javnih sredstev, upravičen, če je ta po
pravilih medicinske stroke potrebna in se glede na sodobno medicinsko
doktrino upravičeno pričakuje, da bo pacientu koristna, pričakovane ko-
risti pa so za pacienta večje od tveganj ter obremenitev. Kdaj pa psiholog
sprejme nekoga v obravnavo zaradi nujnega stanja? Žal v Sloveniji klinič-
ni psihologi nimamo smernic, ki bi opredeljevale, katera stanja so nujna
za obravnavo pri kliničnem psihologu. Iz klinične prakse je znano, da so
te nujne indikacije običajno povezane s psihološkimi težavami, ki zahte-
vajo takojšnjo intervencijo. Med te primere nujnih stanj lahko prav goto-
vo umestimo samomorilno ideacijo pacientov, akutne stresne reakcije ob
travmatičnih dogodkih ali npr. hudo poslabšanje posameznikovega du-
ševnega stanja.
Težava nastane, ker je izbrana pediatrinja deklici izdala napotnico
za obravnavo pri kliničnem psihologu pod stopnjo nujno. V skladu s 14.b

141