Page 148 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 148

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 V klinični praksi pogosto vidimo, da se starše v primeru redkega do-
            godka ali blažje oblike fizičnega kaznovanja sprva le opozori in šele ob po-
            novnem ugotavljanju suma nasilja tudi prijavi. Ob tem se je pojavila dile-
            ma o pravilnosti takšnega ravnanja. V kolikor bi se odločili za možnost,
            da nasilje prijavimo, tvegamo možnost, da družina zapusti obravnavo.
            Po drugi strani pa s tem, ko dogodka ne prijavimo, staršem posredujemo
            sporočilo, da telesno kaznovanje toleriramo.
                 Kljub temu da je oče izražal kritičnost do svojega dejanja, smo se ven-
            darle odločili slednje prijaviti. Na naslednjem srečanju smo o naši dolž-
            nosti prijave nasilja obvestili starše, ki pa se s tem niso strinjali. Dilemi
            obveščanja staršev o naši dolžnosti prijave bi se lahko izognili na način,
            da bi že v samem začetku obravnave v skladu s členom 1.3.2. Kodeksa po-
            klicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019) natančno po-
            jasnili izjeme ščitenja podatkov in se s tem izognili njihovemu kasnejše-
            mu presenečenju.
                 Kaj pa v primeru, da bi imeli v obravnavi družino iz drugega kul-
            turnega okolja, ki ima drugačen odnos do telesnega kaznovanja kot slo-
            venska? V odnosu do kaznovanja otrok obstajajo družbene in kulturne
            razlike. Nekatere kulture imajo več tolerance do telesnega kaznovanja,
            druge manj. Ob siceršnjem upoštevanju in spoštovanju kulturnih razlik
            ter vrednot pa telesnega kaznovanja v našem kulturnem okolju vseeno ne
            smemo dopuščati. Z ničelno toleranco do telesnega kaznovanja in ukre-
            panjem ob vsakršnemu nasilju prispevamo k spreminjanju odnosa zdra-
            vstvenih delavcev ter tudi družbe do nasilja.


                 Primer preseganja poklicnih omejitev oz. omejitev delovnega mesta

                 Psihologinja je zaposlena v zdravstvenem domu, in sicer na po-
                 dročju preventivne dejavnosti, v okviru katere izvaja tudi sku-
                 pinsko delavnico za krepitev zdravega življenjskega sloga z na-
                 menom spremembe prehranskih, gibalnih in vedenjskih navad
                 za uravnavanje telesne teže. Ob začetku delavnice ji je udeležen-
                 ka na individualnem uvodnem razgovoru razkrila težko družin-
                 sko situacijo, za katero je bila mnenja, da je povezana z njeni-
                 mi čustvenimi in nadalje prehranskimi težavami. Gospa je mati
                 mladoletnega otroka, doma pa mož večkrat prekomerno pije in
                 je do nje žaljiv.


            146
   143   144   145   146   147   148   149   150   151   152   153