Page 164 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (2011): »Spolna inti-
mnost z nekdanjimi klienti bi bila lahko škodljiva in je zato prepovedana
v obdobju dveh let po koncu terapije oz. zadnjem profesionalnem stiku.«
Dodajmo, da je še takrat dovoljena le v določenih pogojih.
V zvezi z vprašanjem, ali je intimni spolni odnos z bivšim klientom
oz. klientko po končani obravnavi etično sprejemljiv, se avtorja nagiba-
va k mnenju, da zaradi visoke možnosti negativnih učinkov ni sprejem-
ljiv. Meniva, da se neenakost vlog in razmerje moči ter transferno-kon-
tratransferna narava terapevtskega odnosa (vsaj nezavedno) tudi leta po
obravnavi v temeljih ne spremenita, kar pomembno vpliva na kvaliteto
poterapevtskega odnosa ter duševno zdravje bivšega klienta. Negativne
posledice spolnih odnosov za večino klientov po zaključku terapije potr-
jujejo tudi raziskave in klinični primeri (Gabbard, 2002; Pope in Vetter,
1991; Shavit in Bucky, 2004; Shopland in VandeCreek, 1991; Vasquez,
1991; Žvelc idr., 2021). Zaradi tega predlagava, da bi se v etičnih kodeksih
jasno opredelila prepoved spolnih odnosov z bivšimi klienti kadar koli po
končani obravnavi.
Če etični kodeks jasno ne opredeli, da je spolni odnos po končani
obravnavi prepovedan, potem ima psiholog oz. psihoterapevt možnost,
da svetovalni oz. terapevtski odnos s klientom (brez etičnih posledic)
prekine, kadar želi, ter začne s spolnim oz. partnerskim odnosom. Npr.,
v enem etično obravnavanem primeru se je terapevt, ki je bil v spolnem
razmerju z (bivšo) klientko, skliceval, da se je terapevtski odnos najprej
zaključil in nato se je začel partnerski ter spolni odnos. S tega vidika je
vsaj dveletna prepoved spolnih odnosov po zaključku strokovnega odno-
sa zaželena; vendar meniva, da ni dovoljšna, saj je kakršen koli odnos še
vedno občutljiv zaradi preteklega posebnega odnosa.

Prestopanje drugih strokovnih meja psihološkega
svetovalnega in terapevtskega dela
Želela bi poudariti tudi pomen spoštovanja drugih osebnih meja klien-
tov, ne le spolnih, in v povezavi s tem spoštovanja strokovnih meja in po-
oblastil. Glede na informacije, ki jih dobivava v vlogah na častno razso-
dišče in vprašanjih iz prakse, je pogosta neprofesionalna praksa, da so
psihologi v odnosu s klienti v neustreznih dvojnih vlogah, se s klienti do-
bivajo izven delovnega prostora, npr. »na kavi« (v ta primer ni vključeno
dogovorjeno izvajanje določenih intervencij, ki se izvajajo na domu kli-
enta ali v posebnih prostorih in situacijah, npr. izpostavljanje, ekotera-

162