Page 167 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.3 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v psihološkem svetovanju

Agresija svetovalnih delavcev in terapevtov
Kljub jasnosti etičnega kodeksa – npr. člen 1.7. Kodeksa poklicne etike psi-
hologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019): Psiholog pri svojem delu s svo-
jim vedenjem (fizično, besedno ali nebesedno) ne ustvarja in/ali ne sodeluje pri
ustvarjanju za obravnavanca zastrašujočega, sovražnega, ponižujočega, sra-
motilnega ali žaljivega okolja – dobivamo z različnih strani informacije o
tovrstnem žaljivem in sovražnem vedenju terapevtov.
Poleg erotičnega kontratransfera se psihologi lahko zapletemo tudi
v močan agresivni kontratransfer, kjer do klienta čutimo močno jezo in
sovražnost (Gabbard, 2000). Pogosto, ne pa nujno, se po naših supervizij-
skih izkušnjah oz. po prejetih prijavah to zgodi v obravnavi, kjer terapev-
ti ne zmorejo postaviti jasnih meja do klientov ali ko klient izraža jezo ter
sovražnost do terapevta.
Če terapevti že v začetku ne postavijo jasnega formalnega okvira
obravnave (določen redni in stalni termin, dolžina srečanja, dogovor gle-
de komunikacije med srečanji le v urgentnih okoliščinah ipd.) in se klien-
tu v njegovih željah po spremembah tega okvira ter po pozornosti prila-
gajajo in ne morejo postaviti meja, potem lahko ti terapevti po določenem
času postanejo izčrpani, nemočni (saj klientu ni nikoli dovolj njihovega
»dajanja«) ter naposled jezni na klienta, ki toliko zahteva. Tak je primer
terapevtke, ki je na željo klienta že večkrat prestavila uro srečanja. Na-
posled je na željo klienta prestavila srečanje na večer, izven svojega de-
lovnega časa. Ker je že prej zaključila z vsemi obravnavami, je morala dve
uri čakati na dogovorjeno srečanje, ko bi bila raje doma, s svojimi otro-
ki. Po dveh urah pa se klient ob dogovorjeni uri ni niti pojavil, kar je v
njej (razumljivo) povzročilo veliko jeze. Čeprav seveda sama jeza na kli-
enta nikakor ni kršitev etičnega kodeksa (in je lahko v določenih prime-
rih tudi kontratransferni vir pomembnih informacij), pa se lahko, če ni
ustrezno reflektirana in predelana, npr. v superviziji, manifestira v tera-
pevtovih agresivnih dejanjih – poznani so nama primeri žaljenja klienta,
kričanja, celo fizičnega udarca idr. Lahko pa se kaže tudi v pasivno agre-
sivnih vedenjih, kot so prezgodnja prekinitev terapije ali, zaradi nemoči
in jeze, preusmeritev klienta drugam. Do kršitev ali napak v postavljanju
meja pogosteje prihaja pri nekaterih vrstah klientov (npr. pri anksiozno
ali dezorganizirano navezanih (Alexander in Anderson, 1994) oz. pri tis-
tih, ki potrebujejo več pozornosti). Pri teh se lahko terapevt vključi s pre-
tirano angažiranostjo, da bi npr. rešil nemočnega klienta ali nadomestil
skrb in prilagajanje staršev, česar tak klient pogosto ni prejel v otroštvu

165