Page 165 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 165

II.3 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v psihološkem svetovanju

            pija ipd.), od klientov pričakujejo, da jim bodo v zameno za svetovalne
            storitve nudili določene usluge (npr. čiščenje stanovanja), namensko spo-
            znavanje terapevtovih družinskih članov in spodbujanje druženja z nji-
            mi, pošiljanje sporočil in fotografij klientu (tukaj je izključena dogovor-
            jena komunikacija, kot so npr. odpovedi srečanj ipd.), javljanje na klice
            znotraj svetovalnih ali terapevtskih srečanj, prinašanje hrane na terapi-
            jo in ponujanje le-te klientu, neustrezne opazke ipd. V teh primerih gre
            za vedenja, ki niso v skladu s t. i. profesionalnim vedenjem. Kakšno ve-
            denje je profesionalno, sicer v etičnem kodeksu ni eksplicitno zapisano,
            vseeno pa se več členov tega dotika (npr. izogibanje poklicnim in zaseb-
            nim ali družbenim vlogam, strokovnost, zaupnost, jasnost plačila stro-
            škov itd.). Morda je najpomembnejši člen Kodeksa poklicne etike psihologov
            (Društvo psihologov Slovenije, 2019), ki to ureja, člen 4.8.: Kadar ima psi-
            holog v obravnavi z udeležencem tudi kakšno zasebno ali družbeno vlogo, pri
            strokovnem delu vzdržuje poklicno vlogo in se izogiba drugim vlogam v poveza-
            vi z obravnavancem. V primeru, da takšen izogib ni možen, z nezdružljivostjo
            vlog seznani udeleženca in ga napoti v obravnavo h kolegu ali v drugo organi-
            zacijo. Nekateri drugi etični kodeksi tudi na tem področju konkretneje
            opredeljujejo etično (ne)sprejemljiva vedenja; npr., Etični kodeks Združenja
            zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (2011), prav tako pa tudi etič-
            ni kodeks Ameriške zveze za zakonsko in družinsko terapijo (American
            Association for Marriage and Family Therapy, 2015) v zvezi s plačevanjem
            s storitvami opredeljuje, da je prejemanje dobrin in storitev klienta v za-
            meno za opravljeno storitev terapevta mogoče, vendar le, če: (a) za to pro-
            si klient; (b) odnos ni izkoriščevalski; (c) profesionalni odnos ni popačen;
            in (d) o tem obstaja jasno zapisan dogovor.
                 Pomembno etično vprašanje v zvezi z mejami pa je tudi direktivno
            poseganje v odločitve klienta, npr. naj zapusti moža/ženo, prekine dolo-
            čene odnose, pusti službo, prekine s srečanji z določeno skupino, včasih
            celo ne glede na upoštevanje posledic tega dejanja in ne brez priprave na
            spremembe, ki jih prinese tovrstna odločitev. Treba se je zavedati, da tudi
            še tako dobro usposobljen psiholog ne ve povsem zagotovo, kaj je za klien-
            ta dobro, vsaj v nekaterih primerih. Strokovno znanje psihologije namreč
            še ni na takšni ravni, da bi to omogočalo, in je vprašanje, če sploh kdaj bo.
            Včasih se v življenju stvari, strokovno gledano, obrnejo v zelo nepričako-
            vano smer. Postavlja se vprašanje upravičenosti odkritega (pa tudi prik-
            ritega) prevzemanja odgovornosti za klientovo življenje s strani svetoval-
            ca ali terapevta, saj je življenje klientovo. Naj navedeva ekstremen primer
            iz tujine:


                                                                              163
   160   161   162   163   164   165   166   167   168   169   170