Page 222 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 222

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            vedno zbiramo z določenim namenom in ob obveščenem soglasju udele-
            žencev, pa vendar moramo posvetiti zavestno pozornost temu, da do pri-
            dobljenih informacij nikoli in v nobeni situaciji ne izražamo nespošto-
            vanja ali jih izrabljamo. Popolnoma neprimerno in neetično je izražanje
            osebnih sodb ter osebnih prepričanj in stališč (npr. »A res vas zanima to?
            Meni se zdi pa to res dolgočasno in zastarelo!«), kakršno koli zasmehova-
            nje in obrekovanje (npr. »Poglej tega, kako lahko živi s tako nizkimi inte-
            lektualnimi zmožnostmi?!«) ali kakršno koli izražanje večje naklonjeno-
            sti nekomu (npr. preferiranje nekega kandidata v zaposlitvenem procesu,
            ker so nam osebno bliže ekstrovertirani ljudje).
                 Spoštovanje  dostojanstva  pomeni  enakovredno  obravnavo  vseh
            (brez vrednostnih sodb) ter skrbno ravnanje z vsemi informacijami, ki bi
            lahko vodile do občutka izgube dostojanstva. Na prvi pogled zelo prepros-
            to, a v praksi izjemno učinkovito vodilo je, da se vprašamo, ali bo imel po-
            sameznik po zaključku interakcije z nami (npr. zaposlitveni razgovor) o sebi
            boljše ali slabše mnenje. Naše vodilo mora biti, da naša interakcija ne bo ni-
            koli poslabšala občutka lastne vrednosti osebe, s katero prihajamo v stik
            (četudi npr. v zaposlitvenem razgovoru ugotovimo, da posameznik ni pri-
            meren za zasedbo nekega položaja, ga moramo čez razgovor voditi tako,
            da zavrnitev ne zniža njegove samozavesti). V primeru, da je interakci-
            ja z nami vodila do tega, da se je pri posamezniku občutek lastne vred-
            nosti zmanjšal, smo »padli« na prvem členu etičnega kodeksa (in ko za-
            vestno ter iskreno reflektiramo svoje delo, ugotovimo, da se nam to zgodi
            še po več letih našega dela, zato je res pomembno, da temu posvetimo
            zavestno pozornost). Bralci s poglobljenim poznavanjem in razumeva-
            njem kodeksa bodo ugotovili, da zgornja tematika naslavlja še veliko dru-
            gih členov kodeksa, npr.: 1.2.: Psiholog pri svojem delu spoštuje in ščiti pra-
            vice obravnavanca do zasebnosti, samoodločanja in avtonomije; 1.7.: Psiholog
            pri svojem delu s svojim vedenjem (fizično, besedno ali nebesedno) ne ustvar-
            ja in/ali ne sodeluje pri ustvarjanju za obravnavanca zastrašujočega, sovraž-
            nega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja; 1.21.: Psiholog ne sme, ne
            glede na soglasje obravnavanca, objavljati podatkov, ki bi lahko kakorkoli ško-
            dili obravnavancu.
                 1.9.: Psiholog odkloni svetovanje, usposabljanje ali posredovanje po-
                 datkov nekomu, za katerega utemeljeno domneva, da bo uporabil
                 to znanje ali podatke na način, ki lahko pomeni kršenje človekovih
                 pravic.


            220
   217   218   219   220   221   222   223   224   225   226   227