Page 242 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 242

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            tveganja na delovnem mestu ter predvideni ukrepi za odpravo in obvla-
            dovanje prepoznanih tveganj. Ti ukrepi so usmerjeni tudi v varno vede-
            nje, spoštovanje vseh predpisanih ukrepov, ustrezno izvajanje dela ter
            ustrezno uporabo sredstev za delo in tehnologijo. Ocena tveganja je do-
            kument, ki ga pripravijo strokovnjaki za področje zagotavljanja varnosti,
            pooblaščeni izvajalci za varnost in zdravje, izvajalci medicine dela, sode-
            lovati pa morajo tudi psihologi, predvsem v delu zagotavljanja učinkovi-
            tega vedenja.
                 V izjavi o varnosti, ki je krovni dokument delodajalca, ki poveže oce-
            ne tveganja za vsa delovna mesta v delovnem okolju, se delodajalec zave-
            že k zagotavljanju izvajanja vseh predlaganih ukrepov. V okviru spreje-
            manja predlogov ocene tveganj s predlaganimi humanizacijskimi ukrepi
            sodelujejo tudi pooblaščeni predstavniki zaposlenih, ki zagotavljajo spo-
            štovanje predlaganih ukrepov tudi med delojemalci. Izjava o varnosti je
            ključni dokument, ki zaveže oba, delodajalca in delavca. Delodajalca zave-
            zuje, da zagotovi ukrepe za odpravo in obvladovanje tveganj, delojemalce
            pa, da te ukrepe spoštujejo in s svojim vedenjem ohranjajo varnost ter za-
            gotavljajo varovanje zdravja. V okviru predlaganih ukrepov so predvide-
            ni tudi predhodni, obdobni in usmerjeni zdravstveni pregledi. Namenjeni
            so preprečitvi izpostavljenosti tveganjem, ki bi jih povzročila posame-
            znikova nezmožnost vedenja, ki zagotavlja varnost. V okviru teh pregle-
            dov sodeluje tudi psiholog, ki mora (Društvo psihologov Slovenije, 2019)
            svoje področje dela poglobljeno (in ne površno) obvladati (čl. 2.3.), hkrati pa
            mora biti pri izboru psiholoških postopkov, metod, tehnik in sredstev za psiho-
            loško ocenjevanje neodvisen in avtonomen ter upoštevati smernice in priporo-
            čila stroke na svojem delovnem področju (čl. 2.4.). To pomeni, da na psiholo-
            ško oceno nikakor ne smejo vplivati interesi posameznikov, delodajalca
            ali drugi dejavniki, ki bi zmanjšali veljavnost, zanesljivost in objektivnost
            posameznikovih rezultatov.
                 V okviru psihološkega pregleda mora psiholog oceniti verjetnost
            učinkovitega vedenja in zmožnost posameznika, da bo delo zmogel op-
            ravljati tako, da s svojim vedenjem ne bo ogrožal sebe, drugih ali okolice.
            Psihološki pregledi v dejavnosti varovanja zdravja delavcev so obvezujo-
            či predvsem pri zahtevnih in nevarnih delih. Ocena delazmožnosti zah-
            teva tudi poznavanje zahtev dela, zato je za ustrezno izvedbo postopka
            nujno potrebno poznavanje zahtev dela, kandidata za katero se ocenju-
            je. Psiholog pri svojem delu opravi le tiste psihološke postopke, metode, tehni-
            ke in sredstva za psihološko ocenjevanje, ki so optimalni za cilj in potek obrav-
            nave ter strokovna spoznanja (Društvo psihologov Slovenije, 2019, čl. 2.5.).


            240
   237   238   239   240   241   242   243   244   245   246   247