Page 271 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.8 ∙ etične vsebine pri delu psihologa na področju športa

Doping
Doping uničuje eno glavnih načel športa – možnost enakovrednega, pra-
vičnega prikaza svojih sposobnosti na tekmovanju. Prvi etični vidik, na
katerega pomislimo, ko govorimo o etiki v športni psihologiji, je doping.
Kljub filozofskim razpravam o smiselnosti kaznovanja zlorabe prepove-
danih substanc in prepovedanih postopkov (npr. krvni doping) v vrhun-
skem športu je nedvomno, da je doping škodljiv. Škodi zdravju, uničuje
duh poštene igre in enake konkurence ter povzroča nepopravljivo škodo
kredibilnosti športa (World Anti-Doping Agency, 2021; Fadlih idr., 2020).
Na tem mestu ne bomo govorili neposredno o dopingu in njegovem vpli-
vu na športnike, temveč se bomo osredotočili na to, na kaj mora biti špor-
tni psiholog pazljiv, ko se sreča z dopingom.
Protidopinško gibanje se je tradicionalno opiralo na pristop odkri-
vanja in odvračanja od uporabe dopinga ter osredotočalo na posamezne-
ga športnika. V zadnjem času pa se protidopinško gibanje vse bolj odpi-
ra v smer prepoznavanja pomena širše skupnosti pri oblikovanju odnosa
in vedenja športnikov v zvezi z dopingom (Backhouse idr., 2017). Športni-
ki morajo razviti veščine in samozavest, potrebne za sprejemanje lastnih
(obveščenih) odločitev, in športna psihologija lahko pri tem pomaga.
Ključno je, da je športni psiholog, ki je formalno del podporne ekipe špor-
tnika, izobražen in dobro obveščen, ko gre za vprašanja, povezana z do-
pingom. Če ni, ne ogroža zgolj športnikov, s katerimi dela, ampak tudi po-
veča svojo dovzetnost za (nenamerno) kršitev protidopinških pravil ter
posledično tvega tudi svoj ugled in kariero v športu.
Sodobne protidopinške perspektive poudarjajo, da športni psiholog
sodeluje pri prevenciji dopinga. Osnovno načelo je, da je treba dopinško
vedenje zavirati, preden se pojavi, podobno kot velja za preprečevanje zlo-
rabe drugih substanc. Zato so znanstvena prizadevanja zadnjih nekaj let
usmerjena v raziskovanje varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja
trenutne ter potencialne uporabe dopinga (dopinškega vedenja) v športu
(Rodek idr., 2013).
Svet Evrope je že leta 1989 v Evropski konvenciji proti dopingu v športu
izjavil, da je treba oblikovati in izvajati izobraževalne programe, ki oza-
veščajo o pozitivnih vrednotah športa in podpirajo pravilno zasnovane
psihološke izobraževalne programe, ki spodbujajo iskanje, kako izbolj-
šati športni nastop brez uporabe umetnih pripomočkov in brez nevar-
nosti, da bi škodovali športnikovemu telesu. Ta program je bil za države
pogodbenice vključen tudi v UNESCOVO Mednarodno konvencijo proti

269