Page 272 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

dopingu v športu (UNESCO, 2005) in je v skladu z njenim 24. členom, ki
spodbuja raziskave vedenjskih in družbenih vidikov dopinga ter načrtuje
znanstveno utemeljene programe psihološkega usposabljanja, ki spoštu-
jejo integriteto vseh udeleženih oseb.
Športna psihologija je zagotovo ena od pomembnejših preventivnih
strategij, ki športnike usmerjajo v protidopinško ravnanje. Doping v špor-
tni psihologiji obravnavamo z dveh vidikov: prvi zajema raziskave o vlo-
gi športnega psihologa pri vplivanju in izobraževanju športnikov o nevar-
nostih uživanja drog, drugi pa raziskave o odnosu športnikov do dopinga
in pojavnosti predvidene (ali prijavljene) uporabe dopinga v različnih po-
pulacijah (Moran idr., 2008). Izobraževanje, ki temelji na vrednotah, ana-
liza dopinškega vedenja, usposabljanja o uporabi psiholoških veščin in
implementacija modela odločanja so stebri, ki podpirajo psihološko po-
sredovanje v konfliktih na področju dopinga.
Kaj lahko povzroči, da nekdo začne jemati doping in kateri so zaščitni
dejavniki? Yelmo-Bravo (2015) pravi, da so dejavniki ranljivosti oz. dov-
zetnosti za dopinško vedenje povezani predvsem z interakcijo med posa-
meznikom in športnim sistemom. Dejavniki ranljivosti se pojavijo, kadar
športnik doping občuti kot »obvezo« (eksplicitno ali implicitno), kot iz-
ziv ekonomskega preživetja ali družbenega uspeha, kot odziv na social-
ni pritisk, kot družbeni obred integracije in nadaljnjega članstva v skupi-
ni ali kot psihopatološki simptom, ki kaže na notranjo konfliktnost (npr.
odvisnost od zunanjega priznanja pri narcisistični osebnostni strukturi).
Ugotovljenih je bilo tudi več zaščitnih dejavnikov: odprte možnosti in po-
znavanje dvojne kariere v športu, zgodnje ukrepanje glede vključevanja v
življenje po športni karieri, nadzor in spremljanje mladih športnikov in
uporaba vprašalnikov za jasnejšo opredelitev profilov tveganja. Z vidika
preventive je izjemno pomembno, da o dopingu in njegovih posledicah
poučimo tako trenerje kot športnike, saj vedno delujejo kot celota (Rodek
idr., 2013). Najboljši napovedovalec posameznikove odločitve za kršenje
zakona so njegova moralna prepričanja. Vemo tudi, da sta najučinkovitej-
ši formalni sankciji v povezavi z neformalnimi sankcijami zaznana gro-
žnja družbenega neodobravanja in moralna zavezanost k zaviranju neza-
konitega vedenja (O’Connor, 2008).

Primer

Športnica individualnega športa športnemu psihologu pove,
da je pred dvema letoma prekinila sodelovanje s svojo tedanjo

270