Page 343 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.12 ∙ etične vsebine pri delu psihologov, zaposlenih v zaporih

dokaj pogosta, četudi je marsikdo ne izreče na glas. Spregledati ne sme-
mo tudi abstinenčne simptomatike odvisnih od prepovednih drog, pri če-
mer imamo v Sloveniji že zelo dobro vzpostavljen sistem prvega zdravni-
škega pregleda in predpisovanja ustrezne medikamentozne terapije (tudi
substitucijske). Psiholog mora biti posebej pozoren na znake samomoril-
nega vedenja v primerih krvnih deliktov (npr. umori) in močno stigmati-
ziranih kaznivih dejanj (npr. spolni delikti), saj je v teh primerih proble-
matika samomorilnega vedenja še pogosteje prisotna.
Psiholog mora biti posebej strokovno podkovan in osebnostno zrel,
da uspe tovrstne situacije obvladati strokovno, v korist in s ciljem ohra-
nja življenja zaprte osebe, kljub morebitnim osebnim dilemam, s kate-
rimi se sooča. Lahko si predstavljamo, da so določeni primeri medijsko
močno odmevni, v javnosti so osebe prikazane negativno, s strani javno-
sti deležne zavračanja in težnje po kaznovanju. Prav tako se zaposleni, ki
prihajajo v stik s temi osebami, soočajo z mnogimi lastnimi moralnimi
dilemami (stališča v zvezi s kaznivim dejanjem, stališča v zvezi s samo-
morom, odnos z obsojencem, občutek lastne odgovornosti ...). Ne glede na
vse omenjene negativne silnice je psiholog tisti, ki mora ohraniti strokov-
no držo, ustrezno distanco do mnenj, informacij, z osebo vzpostaviti de-
lovno alianso in ob sodelovanju z drugimi sodelavci, službami poskrbeti
za uvedbo aktivnosti, postopkov, ki bodo osebi pomagale pri vzpostavi-
tvi psihične stabilnosti in umiku od samomorilne ideacije. Tudi zato je
pri ohranjanju psihologove integritete ključnega pomena redna strokov-
na supervizija psihologa. Skupinska supervizija ima v zaporskem sistemu
dolgo tradicijo in so je psihologi deležni kontinuirano, mesečno, s stra-
ni ustrezno usposobljene/-ga supervizorke/-ja. Na razpolago imajo tudi
možnost individualne supervizije.

Osebnostna patologija

Prevladujoča psihopatologija znotraj zaporskega sistema je problemati-
ka osebnostnih motenj. Oseba s klasično disocialno osebnostno motnjo
le redko išče pomoč pri psihiatru, psihologu, saj je večina v neprestanem
sporu z drugimi ljudmi, institucijami in zakoni. Pomeni, da je teh lju-
di v kazenskih ustanovah največ. Kljub negativnim izkušnjam v zaporu
jih kazen v ničemer ne spremeni, saj se iz izkušnje niso sposobni učiti.
Skladno s svojo motenostjo kazen razumejo kot krivično, saj menijo, da
so vzroki za njihovo vedenje v okolju in ne v njih samih (Benedik, 2011).
Takšne osebe niso zmožne vzdrževati trajnih in kakovostnih odnosov z

341