Page 344 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

drugimi, čeprav pri vzpostavljanju socialnih stikov nimajo težav. Krivce
za vse težave iščejo v drugih (Benedik, 2003). Ob zapisanem se avtomat-
sko postavlja vprašanje smiselnosti vključitve osebnostno motenih oseb
v obravnavo, seveda s ciljem resocializacije. Kakšna naj bi bila obravnava,
kdo (če kdo) naj bi jo vodil? Jasno je, da ti posamezniki v stik z institucijo
in njenimi strokovnjaki za ohranjanje psihičnega zdravja po večini pride-
jo predvsem preko pravosodnega sistema zaradi kršitev ter kaznivih de-
janj. Žal pa kot razlog za svoj položaj vidijo predvsem krivično postopanje
drugih in nimajo uvida v lastne neadaptivne vzorce vedenja, čustvovanja
ter mišljenja. Na splošno se jim vključitev v obravnavo zdi povsem odveč,
saj svojega »deleža krivde« niso sposobni zaznati. Motivacije za vključi-
tev v obravnavo in modifikacijo vedenjskih vzorcev nimajo. Če pa že iz-
ražajo željo po vključitvi, je slednje navadno manipulativne narave oz.
zaradi percepcije koristi, ki bi jo s tem pridobili. Disocialno moteni paci-
enti v terapevtskem procesu pogosto lažejo, grozijo in se na splošno ve-
dejo neodgovorno. Različni avtorji (Friedl, 2006) pravijo, da sta najpo-
membnejša prognostična pokazatelja za kakršno koli psihoterapevtsko
delo zmožnost neizkoriščevalskih objektnih odnosov (zmožnost za po-
membno investiranje v druge) ter stopnja, do katere prevladuje antisoci-
alno vedenje, razmišljanje o kakršni koli vedenjski spremembi teh oseb pa
toliko pesimističnejše.

Primer

Obsojenec ne kaže interesa ali kapacitete za obravnavo, ki je do-
ločena v osebnem načrtu. Psiholog se sprašuje, ali je taka obrav-
nava upravičena in smiselna, še posebej, ker se od njega priča-
kuje, da bo obravnavo opravil, ker se obsojencu s tem pogojuje
ugodnosti.

Oseba, ki vstopa v svetovalno-terapevtski, rehabilitacijski proces s
pristno motivacijo po spremembi, se ne bi smela posluževati prikrivanj,
izmikanj, laži, manipulacij, če pa se jih, morajo biti posledice jasno določe-
ne, svetovalec – terapevt pa mora imeti v tem odnosu možnost odločitve.
Zaprte osebe imajo pri marsikateri zaporski odločitvi (npr. premestitev
v strožji režim, prekinitev dela …) možnost pritožbe, kar je po eni stra-
ni dober nadzorni mehanizem, po drugi strani pa osebnostno moteni to
možnost izrabijo kot sredstvo manipulacije, izhajajoč iz pomanjkanja uvi-
da v lastno vedenje. Takšna dejanja zaprto osebo ohranjajo v motenosti,

342