Page 369 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.13 ∙ etične vsebine pri delu sodnega izvedenca na področju psihologije ...

Spoznanja in rešitve
Ob pregledu aktualnih kršitev na področju sodnega izvedenstva v družin-
skih zadevah se rešitve ponujajo kar same. V prvi vrsti je rešitev v tem, da
s kršitvami odločno prenehamo, torej da psihologi preprosto upoštevamo
etična načela in mednarodne smernice na svojem področju dela, pred tem
pa jih moramo prepoznati in ozavestiti njihov pomen. Če ima kateri od
psihologov težave oz. pomanjkanje notranje motivacije, potrebuje zuna-
nje spodbude in opozorila v prvi vrsti v okviru svojega strokovnega zdru-
ženja, ki mora postaviti jasna merila in vplivati na večjo enotnost kvali-
tete izvedenskega dela. Zaradi nevestnega dela nekaterih posameznikov
nenazadnje trpi ugled celotne psihološke stroke, predvsem pa trpijo posa-
mezniki, ki so bili deležni nestrokovne in neetične obravnave.
S strani zainteresirane javnosti je postal klic po spremembah na po-
dročju sodnega izvedenstva in večji strokovni poštenosti sodnih izveden-
cev že dovolj glasen ter odmeven, da odpira široko pot etičnemu delo-
vanju, žal pa nekateri posamezniki trmoglavo in obrambno vztrajajo pri
ustaljenem načinu dela ter vzdržujejo samopodobo eksperta.
Za prekinitev očitnih etičnih kršitev je potrebna močna volja, izve-
denec naj se v takšnih situacijah ne obotavlja ravnati v skladu s pričako-
vanji stroke in etike. Težje pa je razreševati drugačne vrste etičnih dilem,
pri katerih je potreben daljši premislek in morda tudi pomoč kolegov oz.
etične komisije. Nekatere kršitve je celo težko prepoznati, saj so sistem-
sko prepoznane kot običajen, utečen in pričakovan način dela. Prekinitev
z nekaterimi navadami in utečenim načinom dela nekaterim posamezni-
kom predstavlja večji problem, zaradi česar pričnejo minimalizirati po-
men etičnih načel. Tako npr. izvedenec nadaljuje z uporabo neuradno pri-
dobljenega ali zastarelega testa in se tolaži s tem, da ga uporabljajo tudi
njegovi kolegi, pri tem pa morda dobi celo glasno podporo svojega ceha.
Takšen pristop, ki ga je možno prepoznati in spremljati v praksi nekate-
rih sodnih izvedencev, je zgrešen, saj je privedel do stagnacije strokovne-
ga razvoja na področju sodnega izvedenstva, malomarnosti in slabše ob-
čutljivosti za ljudi, predvsem pa do krivic in posledičnega nezaupanja v
psihološko stroko. Etične dileme bo treba razreševati na drugačen način,
saj je dolgotrajno zanikanje, minimiziranje problemov in prelaganje od-
govornosti na druge nedopustno ter neetično v odnosu do obravnavanih
ljudi, za sodnega izvedenca pa je tudi nespodobno.

367