Page 395 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 395

II.14 ∙ etične vsebine v raziskovanju psihologije

                 Primer 4

                 Raziskovalec je za preučevanje uspešnosti intervencijske razi-
                 skave o uvajanju bolj zdrave prehrane uporabil randomizirano
                 kontrolno raziskavo. Vzorec so razdelili na kontrolnega in in-
                 tervencijskega, pri čemer so vse posameznike iz regije 1 umesti-
                 li v kontrolno, iz regije 2 pa v intervencijsko skupino. Skupini sta
                 bili izenačeni po demografskih in socio-ekonomskih dejavni-
                 kih, regiji pa sta v teh dejavnikih tudi primerljivi. Raziskovalec
                 se ob analizi osnovnih podatkov sooči z dilemo, saj so rezulta-
                 ti skupin že v osnovnem merjenju statistično značilno različni.
                 Naj nadaljevanje raziskave kar opusti?

                 Raziskovalec verjetno pri razvrščanju posameznikov v skupino
                 ni preučil dodatnih dejavnikov, ki so vplivali na razlike v zbra-
                 nih podatkih: npr. prehranjevalne navade v obeh regijah, stali-
                 šča do prehranjevanja, stališča do uvajanja sprememb pa tudi
                 okoljski dejavniki, zaradi katerih se ljudje različno prehranjujejo
                 (npr., v eni regiji večina ljudi službo opravlja predvsem med 9. in
                 17. uro, v drugi pa več ljudi opravlja izmensko delo, kar prispeva
                 k različnim prehranjevalnim navadam). Situacija, v kateri se je
                 znašel raziskovalec, kaže na to, da je morda premalo natančno
                 razmislil o dosedanjih spoznanjih z obravnavanega področja ter
                 s tem o vseh relevantnih vidikih, ki bi jih bilo smiselno upošte-
                 vati pri načrtovanju raziskave. Z vsebinskega vidika je prema-
                 lo pozornosti namenil dejavnikom, ki so lahko povezani s pre-
                 hranjevalnimi navadami, z metodološkega vidika pa je k izvedbi
                 randomizirane raziskave pristopil preveč poenostavljeno.


                 Raziskovalec je soočen z dilemo, ali naj raziskavo vseeno nada-
                 ljuje. Znanstvena vrednost njenih rezultatov bo zaradi neopti-
                 malnega načrtovanja nekoliko nižja, kot bi bila v primeru dob-
                 ro zastavljene randomizirane raziskave. Verjetno bo statistično
                 značilen vpliv intervencije težko dokazati. Pa vendar, ker je raz-
                 iskava zastavljena intervencijsko, z minimalnimi tveganji (npr.
                 udeleženci bi lahko nove, zdrave navade prevzeli ali ne), je mor-
                 da od izvedbe več koristi kot tveganj. Glede na to, da so udele-
                 ženci svoj čas in energijo že namenili za sodelovanje v osnovni
                 raziskavi, bi lahko izvedbo intervencije, ki jim bo lahko v korist,


                                                                              393
   390   391   392   393   394   395   396   397   398   399   400