Page 433 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

III.1 ∙ medkulturne kompetence pri delu psihologov

načel, vezanih na raziskovanje medkulturnih razlik. Prvič, pri raziskova-
nju medkulturnih razlik je pomembno razumevanje raziskovalnega oko-
lja (Broesch idr., 2020). V zgornjem primeru je pomembno razumevanje
razlik med britanskim, slovenskim in tajskim zdravstvenim sistemom.
Predvsem je pomembno razumevanje, kakšne so ostale demografske last-
nosti adolescentov v vseh treh sistemih in kako le-te vplivajo na razli-
ke med udeleženci raziskave. Npr., v Veliki Britaniji obstajajo pomembne
razlike v dostopnosti psiholoških storitev med mladostniki belega bri-
tanskega porekla in ostalimi mladostniki (Callaghan idr., 2017; Edbroo-
ke-Childs in Patalay, 2019). Posledično je vprašljivo, ali so adolescenti iz
CAMHS reprezentativna populacija. Podobno velja za slovenske in tajske
adolescente – treba je ugotoviti, ali predstavljajo reprezentativno popula-
cijo. Psihologinja je v opisanem primeru uporabila vprašalnik RCADS, ki
se je v preteklosti izkazal kot medkulturno primeren pripomoček za oce-
njevanje anksioznosti in depresivnosti pri adolescentih (Stevanovic idr.,
2017); kakor koli, vprašalnik ni validiran na tajski ali slovenski populaciji,
kar pomeni, da imamo pomanjkljive podatke o tem, kaj so normativni od-
govori/rezultati na vprašalnikih za tajske in slovenske adolescente. Poleg
tega je vprašljivo, ali je vprašalnik, ki temelji na psihiatričnem in zahod-
njaškem razumevanju depresije, primeren za ocenjevanje depresije pri
azijskih populacijah, ki imajo pomembno drugačno razumevanje dušev-
nih motenj. Obenem raziskave sugerirajo, da so samomorilne misli pogo-
stejše pri predstavnikih azijskih skupnosti kot pri njihovih zahodnih vr-
stnikih (Chen idr., 2011). Zaradi vseh navedenih dilem je psihologinjina
interpretacija razlik med britanskimi, slovenskimi in tajskimi adolescen-
ti sporna ter, precej verjetno, ne povsem pravilna.
Naslednji nasveti bi lahko izboljšali kvaliteto psihologinjinega raz-
iskovanja in zmanjšali medkulturno raziskovalno pristranskost. Prvič,
psihologinja bi lahko natančno preučila, kakšne so ostale demografske
lastnosti adolescentov, ki so sodelovali v raziskavi. To bi ji pomagalo od-
govoriti na vprašanje, ali so udeleženci raziskave reprezentativni. Poleg
tega bi lahko uporabila kulturno prilagojene raziskovalne pripomočke,
npr. vprašalnik depresivnosti, prilagojen in validiran za tajske adolescen-
te. Psihologinja bi tudi lahko izboljšala integriteto raziskave z vključeva-
njem predstavnikov skupnosti (tj. z aktivnim vključevanjem adolescen-
tov samih v vsak korak svoje raziskave) (Broesch idr., 2020).
Medkulturne raziskave so dandanes pogoste in predstavljajo po-
memben vir informacij na področju psihologije. A te so pogosto zelo drage,
dolge in logistično težko izvedljive. Posledično lahko hitreje spregledamo

431